Povod za ovoj tekst, iako veke pove}e pati pu{uvavme za taa tema ne se samo sostojbite vo Republika Makedonija, sostojbite niz Makedonskata Dijaspora, problemite {to na Makedonija se obiduva da i gi sozdava Republika Grcija osporuvaj}i go ustavnoto ime na Makedonija.

Povod e i objavuvaweto na novata kniga na Natan [aranski: "Odbranata na identitetot i negovata nezamenliva uloga vo za{titata na demokratijata".(ISBN 978-1-58648-513-9).

Interesna paralela se nayira i im se nametnuva na ~itatelite koi {to imale iskustvo sli~no so ona za koe pi{uva [aranski. Makedoncite se bezdrugo tie koi se u{te imaat takvo iskustvo, kako vo vreme minato taka i vo vreme dene{no vo proces {to prodol`uva a na Makedoncite im se ~ini "ad infinitum" (do beskraj).

Vo ovaa negova najnova kniga avtorot im se sprotivstavuva na site onie koi {to go gledaat identitetot kako neprijatel na slobodata. Toj objasnuva zo{to identitetot i e najgolem sojuznik na slobodata vo nijzinata borba so tiranijata. Za [aranski nadobriot {tit na "slobodniot svet" e negoviot sopstven identitet, energi~no nametnat i vramen vo posvetenosta za demokratski `ivot.

Prepoznavaj}i se vo paralelite {to gi opi{uva [aranski, osobeno gledano so o~ite na Dijasporata, }e se osverneme na delot {to govori za identitetot i kako seto toa ima mesto vo `ivotot na Makedoncite denes.

Ne se site kulturi isti. Ne se site vrednosti ekvivalentni. Demokratijata i slobodata zaslu`uvaat da se bori{ za niv, a ako e potrebno zaslu`uvaat i da se umre za niv. Kako {to pi{uva [aranski:" Voqata na neprijatelot e silna zatoa {to negoviot identitet e jak. Nie mora da se sprotivstavime na negovata sila na determiniranost so podednakvo silen sopstven identitet.

Toj bez izvinuvawe(pardon) ni nudi odbrana silata na identitetot i tvrdi deka vo ramkite na demokratijata, silnite identiteti gi zbogatuvaat na{ite `ivoti i ni ovozmo`uvaat da gi branime vrednost koi ni se najmili i najbliski i koi najmogu gi cenime. I nie Makedoncite ( vo Makedonija i niz dijasporata) bez izvinuvawe i pardon podednakvo }e mora da gi branime na{ite vrednosti i principi, na{iot identitet, kultura, ime i pravoto da `iveeme slobodno vo svojata dr`ava na na{ite vekovni prostori.

[to e identitetot? Spored Natan [aranski, Evrein -disident o Sovetskiot Sojuz i visok vladin funkcioner na Izrael vo ~etiri vladi) ne e lesno da se formulira edna re~enica za da se definira identitetot. Identitetot mo`e da ja vklu~i i vrskata na ~oveka so istorijata.

Vo mnogu ne{to sostojbata vo koja {to se nao|aat Evreite vo Izrael, ili pak vo koja {to se nao|ale Evreite niz svetoto (osobeno vo Evropa) e sli~na so onaa na Makedoncite vo i nadvor od Makedonija.

Identitetot mo`e da zna~i `elba da bidat negovite deca del od taa istorija, da gi obrazuva (u~i) za vrednoto minato taka {to toa }e stane del od nivnata idnina. Mo`e da zna~i da se pripa|a na religiozna, nacionalna ili etni~ka grupa. Spored spomnatoto Makedoncite dosega poka`ale i `elba i interes i sposobnost da deluvaat vo taa nasoka na za{tita na svojot identitet, osobeno vo ramkite na jugoslovenskata federacija (iako spored nekoi bile izlo`eni na tivka asimilatorska politika) tie uspeale da go so~uvaat svojot identitet pa duri i da go iskoristat svoeto pravo spored Ustavot na SFRJ i SRM posle Referendumot vo koj glasaa i Makedoncite niz Dijasporata da proglasat nezavisnost na svojata Socijalisti~ka Republika Makedonija.

Za da bidat "politiki korektni kon Zapad" pratenicite vo Parlamentot na SRM sostaven od nabrzina izbrani partiski pretstavnici od politi~kite partii sostaveni glavno od porane{ni ~lenovi na SKM (no da napomeneme ovojpat bez u~estvo ili mo`nost za u~estvo vo toj proces na Makedonskata Dijaspora) duri i go smenija svoeto ime isfrlaj}i ja odrednicata "Socijalisti~ka" vo novo ime Republika Makedonija. Podocna }e se ispostavi deka tokmu taa promena na imeto na dr`avata }e ima dotoga{ nesogledlivi posledici za idninata na dr`avata, no i za `ivotot na sekoj nejzin gra|anin. So napu{tawe na odrednicata "Socijalisti~ka" po~na i t.n. proces na privatizacija {to pretstavuva{e i se u{te e grabe` i uni{tuvawe, obezli~uvawe i rasturawe na nacionanoto bogatstvo na dr`avata i site zaedni~ki dobra, prirodni bogatstva, no i kulturno nasledstvo pa i se rezbira se {to pretstavuva de od identitetot na Makedonija i Makedoncite.

Edna univerzalna vrednost na identitetot e taa {to mu dava na `ivotot zna~ewe pogolemo od samiot `ivot. Ova mo`e da se slu~i preku zdru`uvawe so drugi koi {to delat sli~no vzaemno minato ili religiozna pripadnost, preku povrzuvawe so prethidnite generacii ili pak kako del od narod, nacija ili kultura. No kakva i da e negovata forma, identitetot nudi ~uvstvo za `ivotot nad fizi~koto i matrijalnoto, nad svoeto li~no i sopstveno postoewe. Tokmu ova ~uvstvo za zaedni~ki svet {to se protega pred i posle ~oveka, posle samiot sebe, ~uvstvoto na pripadnost na ne{to {to e pogolemo od sopstvenoto postoewem {to dava sila ne samo na zaednicata tuku isto taka i na individuata.

Ako re`eme deka nekoj gi prekinuva tie vrski i na kakov i da e na~in ja negira taa vrska i pripadnost kon narodot, nacijata, kulturata i deleweto na istata sudbina; toga{ toj go negira i identitetot na onie na koi im gi prekinuva tie vrski. Dali e toa vlada ili koalicija na partii seedno rezultatot e ist. No toa stanuva pokomplicirano vo kontekst koga se zboruva za odbrana na identitetot i na matinata dr`ava kako del od istiot-se pretvora vo subverzivno dejstvuvawe so cel da se uni{ti ne samo identitetot tuku i samata grupa koja {to e nositel na istiot. Etni~koto ~istewe i genocidot na taa grupa {to e nositel na identitetot vo ovoj slu~aj odat dr`ej}i se raka pod raka.

Vo slu~ajot na Makedoncite ova e ve}e videno kako vo delovite na Makedonija pod gr~ka okupacija, a vo pomala ili pogolema raka i pomalku ili pove}e arogantno i vo site drugi delovi na Makedonija pa duri i vo samata Republika Makedonija, kako denes taka i za vreme na Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM), no i daleku pred toa. (Za ova postojat mnogu dokumentirani dokazi). Site se slu`ele so isti i no so razli~ni inovativni na~ini za postignuvawe na ta cel. Reprizi na stradaweto od istite metodi so koi storitelite se slu`at vo svoeto valkano delo se videni no i povtoruvani vo nekoi familii duri i niz nekolku generacii. Toa navistina pretstavuva ne samo obvinenie kn storitelite,ami e i predizvik za site koi na nau~na osnova se zanimavaat so ovie i vakvi procesi na uni{tuvawe na identitetot, kako li~niot taka i na celata grupa/narod. Toj fakt nametnuva i pra{awe koj go pravel toa, koi se tie mra~ni sili koi {to go pravele toa? Koi se silite koi {to im go dozvoluvale toa, u{te polo{o koi se tie koi {to gi podu~uvale kako da go pravat toa ostanuva da se elaborira poop{irno.

Demokratijata - pretstavuva sloboden `ivot vo slobodno op{testvo. Taa e esencijalna (neophodna) zatoa {to ja zadovoluva ~ovekovata potreba da si odbere svoja nasoka vo `ivotot, da gi sledi svoite celi. Gi pro{iruva mo`nostite i nudi mo`not za sopstveno unapreduvawe. Identitetot, `ivot na posvetenost, e neophoden zatoa {to gi zadovoluva ~ovekovite nagoni za da stane del od ne{to pogolemo od samiot sebesi. Kako {to veli [aranski, identitetot dodava sloevi na zna~ewe na na{ite `ivoti i go prodlabo~uva ~ovekovoto (humanoto) ~uvstvo i iskustvo.

Demokratijata ja potvrduva vrednosta na slobodata, identitetot pak dava pri~ina za da se ima slobodata. Identitetot i dava zna~ewe i cel na slobodata, ja vodi kon celta, ja pravi del od sudbinata : Ne e poveke pra{awe samo kakov ti e `ivotot, ami zo{to go `ivee{ `ivotot?

Demokratijata nudi vizija za mo`nosti, samoopredelba i mir. No bez opredelen na~in na `ivot i mno`estvo opredelbi za koi {to }e se `ivee, demokratskata vizija neizbe`no ja gubi silata, stanuva prazna i apstraktna. Kako {to }e re~eme: Bez identitet, demokratijata stanuvanesposobna da gi brani duri nitu vrednostite koi i se najva`ni.

Demokratijata vetuva i dozvoluva razni mo`nsti za ispolnuvawe na li~ni uspesi i zadovolstava dadena ti e sloboda da sledi{ li~en kurs ili pateka niz `ivotot {to li~no si gi odbral, da se obide{ da gi ispolni{ svoite ambicii, da `ivee{ `ivot {to samiot go sozdava{ i kreira{. Takva sloboda, ako voop{to ti e dadena, bara normi na neagresija, kade nikoj na drugite ne mo`e da im nametnuva ni{to.

Slobodata vo ovoj smisol ima za potreba da ne se sprotivstavuva so slobodite na drugite lu|e, ili kako {to se veli po staro da nebide "tvojata sloboda zavr{uva tamu kade {to po~nuva mojot nos".

Konceptualno, liberalnata demokratija fundamentalno se odnesuva na individuata. Sekoe lice e individua so prirodno podareni prava, koe {to e soglasno da se zdru`i so drugite vo op{testven/socijalen dogovor vo polza na site. Celta na vlasta, zna~i, e da gi brani tie individualni/li~ni prava.

Identitetot, vo kontrast, fundamentalno se odnesuva na vrskite i odnosite so drugite. Individuata se podrazbira (prepoznava) sebesi vo smisol na zaednicata, ne samo kako nezavisna individua,no isto taka kako individua povrzana so drugite i vzaemno zavisna od drugite. Tuka identitetot zna~i identifikacija:solidarnost so drugite so koi {to se identifikuva{ (prepoznava{ sebesi). Vo ovoj smisol edentitetot pretstavuva zaedno~koto svoe jas.

Da zabele`ime deka kolektivnite prava pak na onie koi se nositeli na identitetot sekako podrazbiraat i kolektivna odgovornost na grupata.

Ovaa povrzanost so zaednicata vo minatoto, sega{nosta i idninata e toa {to ponatamu im dava dimenzija na na{ite neposredni aktivnosti i povedenie. Taa povrzanost bara da ne se vpu{ta{ ednostavno vo svetot sam kako individua. Toa {to pravi{ samo se odrazuva i pridonesuva na pogolema slika : povrzuvawe na tvojot `ivot so `ivotite na sovremenicite koi se del od istata zaednica ili pak na minatite ili idni generacii na taa zaednica. Istorijta stanuva (kako {to ja opi{uva Burke) pakt pome|u mrtvite, `ivite i se' u{te nerodenite. Analogno so drugi zborovi (kako {to veli Prof. Nestor Oginar) na{ite grobovi pretstavuvaat del od na{iot identitet, tie se vrskata pome|u na{eto minato, sega{nost i idninata.

Sekoj obid za naru{uvawe na taa esencijalna za identitetot vrska mora da go smetame za direkten atak vrz na{iot identitet. Ima li potreba da povtoruvame do papsuvwe deka tokmu toj proces bil del od genocidot vo delovite na Makedonija pod Gr~ka okupacija, no i vo makedonskite sela po [ar Planina koi {to odkako se etni~ki is~isteni, procesot prodol`uva so bri{ewe na dokazite za postoeweto na Makedocite i Hristijanite na toj prostor. Duri im se onevozmo`uva na Makedoncite da bidat pogrebuvaat vo svoite grobi{ta me|u svoite predci so t.n. dislocirawe na grobi{tata na lokacii koi {to ne samo {to teritorijalno se nadvor od postoe~kite, tuku i ne soodvetstvuvaat na Hristijanskite normi!

Najsve` primer se grobi{tata vo Tetovo. Imeno gradot zaedno so celiot Polo{ki region kako del od Severozapadna Makedonija ve}e 150 godini e sistematski etni~ki ~isten, a vo poslednie 40 godini osobeno be{e na udar od strate{ka i se ~ini dirigirana od nadvor demagrafska albanska invazija od Kosovo i Albanija, a Makedoncite ( i drugite `iteli na ovoj del o Makedonija) bea prepu{teni sami na sebe.

Toa be{e i se u{te e slu~aj i posle {kolskiot primer na teroristi~ka invazija na ovoj del od Makedonija, od kade {to etni~ki is~istenite Makedonci se u{te ne se vrateni vo svoite domovi, ne se po~ituvaat nikakvi t.n. dogovori i uslovi, a samo se cementiraat "od teroristite osvoenite teritorii" koi {to vlasta premol~eno gi prepu{ta na anarhija koja {to od svoja strana samo go zabrzuva goreopi{aniot proces na etni~ko ~istewe i genocid vrz Makedoncite. Vo toj proces se razbira i deka Makedoncite ne se edinstvena `rtva, vo anarhijata "pokraj suvoto gori i surovoto".

Da se bide del od takva zaednica ti dava golema sila da gi brani{ svoite vrednosti i vizii: sila {to doa|a ne samo od vatre od tebe samiot, no i od vrskite so drugite koi {to gi delat so tebe ovie ideali i koi isto taka deluvaat vo nasoka istite da gi unapredat. Toa {to go dobiva{ e solidarnosta-~uvstvoto {to e zaedni~ko me|u ~lenovite na ovaa vzaemnoanga`irana zaednica, od koja {to sekoja individua crpe poddr{ka i sila.

Onie ki {to imaat za cel da ti ja zemat taa sila i motiv da se brani{ sebesi i svoite vrednosti znaat {to zna~i za Makedonecot negovata Makedonska Dijaspora- Pe~albarstovoto, Makedoncite od progonot!

Zo{to dosega{nite vladi na Makedonija ja prodol`uvaat ovaa pratika da ja bojkotiraat i nepriznavaat svojata Makedonska Dijaspora? Pa neli istata glasa{e na Referendumot za osamostojuvawe za da mu dadat na toj proces legitimitet? Od toga{ navamu se {to se pravi se pravi so kompletno embargo za Makedoncite od Dijasporata. Dali zatoa {to vo site vladi do sega imavme "pove}enacionalnost" i vo niv u~estvuvaa i pretstavnici na zaednicite koi {to aktivno (i nekazneto pa i bez prigovor) vr{at etni~ko ~istewe na Makedoncite, a vo toj kontekst blokiraweto na Makedonskata Dijaspora samo im ode{e na raka. Samo da podsetime na 2001 koga dijsaporata na Makedonskite Albanci duri i finansira{e teroristi~ka organizacija koja {to potpomognata so drugi nadvore{ni faktori duri i vooru`eno napadna i izvr{i invazija na del od teritorijata na Republika Makedonija, kidnapira{e, ubiva{e, vr{e{e etni~ko ~istewe, a potoa istite stanaa del od vladinata koalicija, ramnopravno i bez diskriminacija u~estvuvaa vo demokratskite i izborni procesi pa duri i diktiraa kakva }e bide idninata na Republika Makedonija, duri i drsko navreduvaj}i go identitetot na Makedoncite vo Makedonija, nepo~ituvaj}i gi dr`avnite simboli, zakoni i tn.

Za razlika od niv pak Makedonskata Dijaspora, koja {to brojno e povekepati pogolema od site malcinstva vo Republika Makedonija sobrani zaedno, kontinuirano e ignorirana od vlasta na Republika Makedonija (uslovno re~eno zatoa {to vo nea participiraat i porane{nite teroristi koi {to do v~era otvoreno se bore protiv Republika Makedonija, ubivaa nejzini vojnici, policajci, civili voedno sproveduvaj}i etni~ko ~istewe i genocid na del od teritorijata na dr`avata, kidnapira{e, masakrira{e i ubiva{e civili sozdavaj}i haos vo koj samo kriminalot i terorizmot a ne demokratijata mo`e da caruva). Duri i predvremenite izbori sledeni od ogromen broj doma{ni i me|unarodni nabquduva~i ne pominaa bez nasilstva i krvoprolevawe, preglasuvawe i falsifikati vo mestata kade {to tokmu pripadnicite na abanskoto malcinstvo imaa kontrola na izborniot proces, a ne dr`avnata vlast na Republika Makedonija i nejzinata izvr{na vlast.

Kako treba da go okarakterizirame pogornoto povedenie na vlasta vo Republika Makedonija, osven kak antimakedonsko, antidr`avno i predavni~ko. Logi~no e da barame odgovornost od site koi takva odgovornost treba da snosat, da barame kaznuvawe na site vinovnici i vra}awe na procesite nazad do vreme i sostojba vo koja {to site gra|ani na Socijalisti~ka Republika Makedonija bea ramnopravni .

Ako treba duri i vra}awe na imotnopravnite odnosi nazad se do vreme kako ona od Narodna Republika Makedonija od 1945 ta, no ne i potoa koga Makedonecot mora{e da vleguva vo Zadruga, a pripadnicite na malcinstvata pak ne. Toa be{e proces {to izvr{i prenesuvawe na obrabotlivoto zemji{te od Makedonci na pripadnici na malcinstavata, proces {to mu zadade smrtonosen udar na Makedonecot vo makedonskoto selo so me{ano naselenie.

Makedonskite Kulturni Zaednici i Makedonskite Pravoslavni Crkvi niz dolgata istorija a i den denes, ja imaat zada~ata , ne samo da im go pru`at ~uvstvoto na zaedni{tvo i solidarnost na Makedoncite , kako vo Makedonija taka i niz mnogubrojnata Makedonska Dijaspora, no i da se borat za za{tita na identitetot na Makedonecot, Makedonskata Zaednica i Republika Makedonija kao del od na{iot individualen i kolektiven identitet.

Vo toj proces prioritetite mora da bidat jasno zacrtani i ne smee da ima tolerancija, kako kon individualni ~lenovi na zaednicata koi {to deluvaat negativno vrz identitetot i zaedni~kite vrednosti, no u{te poseriozno sprema organizacii koi {to ne samo {to deluvaat negativno, no u{te polo{o- so razni premisi organizirano deluvaat so cel da se uni{tat razni elementi od na{iot identitet, za {to najsve` primer se i menuvawe na simbolite pa duri i na imeto na na{ata Makedonska Pravoslavna Crkva i na{ata dr`ava Republika Makedonija.