SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES
 WORLD MACEDONIAN CONGRESS®

Ulica „Sofiska“ 11
Po{t. Fah 93, MK-1000 Skopje
Republika Makedonija
Tel/faks ++ 389 2 37 78 01
E-mail: smk@soros.org.mk
 

        Vrz osnova na ~lenot 48 stav 2 od Statutot na Svetskiot Makedonski Kongres, Pretsedatelot na Svetskiot Makedonski Kongres svikuva

PRVA BALKANSKA KONFERENCIJA
za polo`bata i pravata na Makedoncite

so predlog DNEVEN RED:

        (1) Verifikacija na mandatot na pratenicite na Prvata Balkanska Konferencija za polo`bata i pravata na Makedoncite. (}e se referira)
        (2) Rezolucija za polo`bata i pravata na Makedoncite vo balkanskite zemji. (prilog)
        (3) Rezolucija za polo`bata i pravata na Makedoncite od islamska veroispoved vo balkanskite zemji. (prilog)
        (4) Rezolucija za polo`bata i pravata na Gorancite. (prilog)
        (5) Rezolucija za imeto na Makedonija. (prilog)
        (6) Rezolucija za imeto na Makedonskata Pravoslavna Crkva. (prilog)
        (7) Rezolucija za popisot na naselenieto. (prilog)
        (8) Rezolucija za formirawe evro-regioni na Balkanot. (prilog)

        Konferencijata }e se odr`i na 4 (sabota) avgust 2001 godina vo hotel “Holidej Inn” vo Skopje so po~etok vo 10.00 ~asot.

Del.broj 033/2000
28 januari 2001 godina
Skopje

Pretsedatel
na Svetskiot Makedonski Kongres
Todor Petrov
 
 

POVA@NI INFORMACII
za u~esnicite na Prvata Balkanska Konferencija

        Na Prvata Balkanska Konferencija za polo`bata i pravata na Makedoncite pokaneti se makedonskite organizacii od Republika Slovenija, Republika Hrvatska, Republika Bosna i Hercegovina, Republika Romanija, Sojuzna Republika Jugoslavija, Republika Albanija, Republika Makedonija, Republika Grcija, Republika Bugarija i Republika Turcija. Sekoja makedonska organizacija ima pravo da delegira (akreditira) eden, a najmnogu dvajca pratenici na Konferencijata.
        Ve molime, najdocna zaklu~no so 3 avgust 2001 godina, na tel/faks ++ 389 2 377 801 dostavete akreditivni pisma za Va{ite ovlasteni pretstavnici (pratenici) koi }e u~estvuvaat vo rabotata na Prvata Balkanska Konferencija za polo`bata i pravata na Makedoncite so ime i prezime, adresa, telefon/telefaks, e-mail adresa i mobilen telefon, na jazikot i pismoto na dr`avata kade {to prestojuvate, kako i predlozite za izmenuvawe i dopolnuvawe na predlog-rezoluciite {to Vi se dostaveni vo prilog.
        Sekoj u~esnik na Konferencijata }e dobie bex koj{to teba da go nosi na vidno istaknato mesto za celo vreme na odr`uvaweto na Konferencijata.
        Sekoj uesnik ima pravo da podnese referat za aktuelnata polo`ba i pravata i slobodite na Makedoncite vo svojata zemja (broj, lokacija, organiziranost, dozvoleni prava i slobodi po Ustav i zakonite, aktuelna sostojba, naru{uvawe na ~ovekovite i gra|anskite prava i slobodi, predlozi za podobruvawe na polo`bata i pravata i slobodite). Referatite mo`e da bidat pismeni zaradi nivno objavuvawe vo Bilten na Konferencijata. Kopija od referatot treba da se dostavi do rabotnoto pretsedatelstvo na Konferencijata.
        Sekoj u~esnik na Konferencijata mo`e da ponese propaganden materijal od svojata organizacija (programi, rezolucii, statuti, plakati, bexevi i drugo) i da go podeli na ostanatite u~esnici na Konferencijata.
        Tro{ocite za prestoj i smestuvawe na u~esnicite gi snosi Svetskiot Makedonski Kongres, a tro{ocite za pat pa|aat na smetka na u~esnicite.
        Dopolnitelni informacii mo`e da dobiete vo Svetskiot Makedonski Kongres na tel/faks ++ 389 (0)2 37 78 01 i zamenikot generalen sekretar na SMK, Ace Dimoski na mobilen ++ 389 70 260 659 ili na e-mail: smk@soros.org.mk.
        Se molat site u~esnici na Konferencijata da bidat to~ni na utvrdenite termini zaradi racionalno i efikasno iskoristuvawe na vremeto.

Od Pretsedatelstvoto na SMK
 
 
 

P R O G R A M A
za Prvata Balkanska Konferencija
za polo`bata i pravata na Makedoncite

1) Predmet .......................……....... Odr`uvawe na Prva Balkanska
                                                             Konferencija za polo`bata i pravata
                                                             na Makedoncite
2) Vreme na odr`uvawe .............. 4 (sabota) avgust 2001 godina
3) Mesto na odr`uvawe .............. hotel “Holidej Inn” Skopje
4) Smestuvawe na u~esnicite ... U~esnicite }e bidat smesteni vo hotel
                                                              “Olimpisko selo” vo Skopje.
5)Tek na rabotata
   Registracija i priem na akreditivnite pisma na pratenicite so
   potpis na ovlastenoto lice i pe~at na organizacijata se vr{i
   od denot na priemot na pokanata zaklu~no so 3 avgust 2001 godina
   na tel/faks ++ 389 (0)2 377 801 ili na samiot den na
   odr`uvaweto na Konferencijata. Originalnite akreditivni pisma
   na pratenicite treba zadol`itelno da se donesat na samiot den
   na odr`uvaweto na Konferencijata i da se predadat na vlezot
   vo salata za odr`uvawe na Konferencijata.

3 avgust  2001 godina (petok)
   Pristignuvawe na pratenicite i nivno smestuvawe vo hotel
   “Olimpisko selo” Skopje i predavawe na nivnite akreditivni pisma na
   recepcijata na Hotelot kaj pretstavnicite na SMK

4 avgust 2001 godina (sabota)
08.00 - 10.00 ~asot
  Pristignuvawe na pratenicite, gostite i nabquduva~ite i predavawe
  na nivnite akreditivni pisma na recepcijata na hotelot “Holidej Inn”
  kaj pretstavnicite na SMK zaradi registracija na prisustvoto

10.00 - 10.30 ~asot
  - Sve~eno otvorawe
  - intonirawe i pozdrav na makedonskata nacionalna himna
  - pozdravni govori na pretstavnik na vlasta na Republika Makedonija
  - pozdraven govor od verski visokodostoinstvenici
  - pozdraven govor na pretstavnici od Agencijata za
    iseleni{tvo na Republika Makedonija i Pretsedatelot na SMK

10.30 - 14.00 ~asot
  - Usvojuvawe na dnevniot red i rabota po to~kite od dnevniot red

14.00 - 14.30 ~asot
   - ru~ek (lan~-paket)

14.30 - 20.00 ~asot
   - rabota po to~kite od dnevniot red i usvojuvawe na konferenciskite dokumenti

20.00 ~asot
   - ve~era vo hotel “Olimpisko selo”

5 avgust 2001 godina (nedela)

Prodol`uva so rabota 11-to Generalno Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres vo soglasnost so Programata za rabota na Edinaesettoto Generalno Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres.
 
 
 

SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES
WORLD MACEDONIAN CONGRESS®

Ulica „Sofiska“ 11
Po{t. Fah 93, MK-1000 Skopje
Republika Makedonija
Tel/faks ++ 389 2 37 78 01
E-mail: smk@soros.org.mk

        Vrz osnova na ~lenovite 48 stav 2 od Statutot na Svetskiot Makedonski Kongres, Pretsedatelot na Svetskiot Makedonski Kongres svikuva

11 GENERALNO SOBRANIE
NA SVETSKIOT MAKEDONSKI KONGRES

so predlog DNEVEN RED:

        (1) Proglasuvawe na sostavot na rabotnoto pretsedatelstvo na Edinaesettoto Generalno Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres. (}e se referira)
        (2) Izbor na dvajca zapisni~ari, pretsedatel i dvajca ~lenovi na Verifikacionata komisija, Pretsedatel i dvajca ~lenovi na Kandidacionata komisija i pretsedatel i dvajca ~lenovi na Izbornata komisija. (}e se referira)
        (3) Verifikacija na mandatot na pratenicite na Edinaesettoto Generalno Sobranie na Svetskiot Makedonski Kongres. (}e se referira)
        (4) Odluka za priem vo polnopravno ~lenstvo na Svetskiot Makedonski Kongres na Zaednicata na makedonskite dru{tva vo Ju`no-Afrikanskata Republika. (}e se referira)
        (5) Rezolucija za popisot na naselenieto. (prilog)
        (6) Predlog-ocenki i merki za izlez od politi~ko-bezbednosnata kriza vo Makedonija. (prilog)

        Edinaesettoto Generalnoto Sobranie }e se odr`i na 5 (nedela) avgust 2001 godina vo hotel “Holidej Inn” vo Skopje so po~etok vo 10.00 ~asot.

Del.broj 410/2000
05 juni 2001 godina
Skopje

Pretsedatel
na Svetskiot Makedonski Kongres
Todor Petrov
 
 

POVA@NI INFORMACII
za u~esnicite na Edinaesettoto Generalno Sobranie
na Svetskiot Makedonski Kongres

        Na 11-to GS na SMK sekoja makedonska organizacija ima pravo da delegira (akreditira) eden, a najmnogu dvajca pratenici na Konferencijata.
        Ve molime, najdocna zaklu~no so 3 avgust 2001 godina, na tel/faks ++ 389 2 377 801 dostavete akreditivni pisma za Va{ite ovlasteni pretstavnici (pratenici) koi }e u~estvuvaat vo rabotata na 11-to GS na SMK so ime i prezime, adresa, telefon/telefaks, e-mail adresa i mobilen telefon, na jazikot i pismoto na dr`avata kade {to prestojuvate, kako i predlozite za izmenuvawe i dopolnuvawe na predlog-dokumentite {to Vi se dostaveni vo prilog.
        Sekoj u~esnik na 11-to GS na SMK }e dobie bex koj{to teba da go nosi na vidno istaknato mesto za celo vreme na odr`uvaweto na 11-to GS na SMK.
        Sekoj u~esnik na 11-to GS na SMK mo`e da ponese propaganden materijal od svojata organizacija (programi, rezolucii, statuti, plakati, bexevi i drugo) i da go podeli na ostanatite u~esnici na Konferencijata.
        Tro{ocite za prestoj i smestuvawe na u~esnicite gi snosi Svetskiot Makedonski Kongres, osven za onie koi imaat obezbedeno smestuvawe i ishrana vo Skopje, a patnite tro{oci se na smetka na u~esnicite. Svetskiot Makedonski Kongres upatuva molba site onie koi imaat mo`nosti, samite da go obezbedat smestuvaweto i ishranata na svoj tro{ok.
        Dopolnitelni informacii mo`e da dobiete vo Svetskiot Makedonski Kongres na tel/faks ++ 389 (0)2 37 78 01 i zamenikot generalen sekretar na SMK, Ace Dimoski na mobilen ++ 389 70 260 659 ili na e-mail: smk@soros.org.mk.
        Se molat site u~esnici na 11-to GS na SMK da bidat to~ni na utvrdenite termini zaradi racionalno i efikasno iskoristuvawe na vremeto.
 

Od Pretsedatelstvoto na SMK
 
 

P R O G R A M A
za Edinaesettoto Generalno Sobranie na SMK

1) Predmet ..................................... Odr`uvawe na 11 GS na SMK
2) Vreme na odr`uvawe .............. 5 (nedela) avgust 2001 godina
3) Mesto na odr`uvawe .............. hotel “Holidej Inn” Skopje
4) Smestuvawe na u~esnicite ... U~esnicite }e bidat smesteni vo hotel
                                                           “Olimpisko selo” vo Skopje.

5) Tek na rabotata
   Registracija i priem na akreditivnite pisma na pratenicite so
   potpis na ovlastenoto lice i pe~at na organizacijata se vr{i
   od denot na priemot na pokanata zaklu~no so 3 avgust 2001 godina
   na tel/faks ++ 389 (0)2 377 801 ili na samiot den na
   odr`uvaweto na 11-to GS na SMK. Originalnite akreditivni pisma
   na pratenicite treba zadol`itelno da se donesat na samiot den
   na odr`uvaweto na 11-to GS na SMK i da se predadat na vlezot
   vo salata za odr`uvawe na 11-to GS na SMK.

4-5 avgust 2001 godina (sabota-nedela)
   Pristignuvawe na pratenicite i nivno smestuvawe vo hotel
   “Olimpisko selo” Skopje i predavawe na nivnite akreditivni pisma na
   recepcijata na Hotelot kaj pretstavnicite na SMK

5 avgust 2001 godina (nedela)

09.30 ~asot
  Pristignuvawe na pratenicite i gostite i predavawe
  na nivnite akreditivni pisma na recepcijata na hotelot “Holidej Inn”
  kaj pretstavnicite na SMK zaradi registracija na prisustvoto
 10.00 - 14.00 ~asot
  - Usvojuvawe na dnevniot red i rabota po to~kite od dnevniot red
 14.00 - 14.30 ~asot
   - ru~ek (lan~-paket)
14.30 - 20.00 ~asot
   - rabota po to~kite od dnevniot red
 20.00 ~asot
   - ve~era vo hotel “Olimpisko selo”

6 avgust 2001 godina (ponedelnik)

   Doru~ek vo hotel “Olimpisko selo” i zaminuvawe na u~esnicite
   na 11-to GS na SMK. Hotelot treba da se isprazni zaklu~no so 12.00
   ~asot.
 

        TRGNUVAJ]I od istoriskoto kulturno, duhovno i dr`avno nasledstvo na makedonskiot narod i od negovata vekovna borba za nacionalna i socijalna sloboda i za sozdavawe svoja Makedonska dr`ava,
        PO^ITUVAJ]I go istoriskiot fakt deka Makedonija e konstituirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod vo koja se obezbeduva celosna ramnopravnost i ednakvost pred Ustavot i zakonite na gra|anite nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo, versko uveruvawe, politi~ka pripadnost, socijalen status i op{testvena polo`ba,
        POTVRDUVAJ]I ja gri`ata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo sosednite zemji na Republikata,
        ZNAEJ]I deka nema spas za Makedonija ako bega od sudbinata na Makedoncite vo sosednite zemji,
        PO^ITUVAJ]I gi unitarniot karakter na dr`avata Makedonija, nedelivosta i neotu|ivosta na nejzinata teritorija, nepovredivosta na granicite i makedonskiot jazik kako slu`ben jazik na celata teritorija na dr`avata,
        OTFRLAJ]I go sekoj obid za federalizacija, kantonizacija, konfederalizacija i kakva i da e druga podelba na teritorijata na Makedonija, ili proglasuvawe na nejzini delovi za teritorijalni avtonomii ili teritorii so specijalen status,
        ZACVRSTUVAJ]I go gra|anskiot karakter na dr`avata Makedonija,
        CELOSNO otfrlaj}i go oslovuvaweto na dr`avata Makedonija so edna sme{na referenca “Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija” iako dr`avata Makedonija ne e nitu porane{na nitu jugoslovenska, a etni~kite Makedonci so eden nepostoe~ki i navredliv etnonim “Sloveni”, “slovensko mnozinstvo”, ili “Slavomakedonci”, koi nitu postoele, nitu postojat,
        IZRAZUVAJ]I ja zagri`enosta i voznemirenosta na najgolemiot broj Makedonci od site delovi na Makedonija vo celiot svet za idninata i sudbinata na Makedonija, poradi natamo{noto vlo{uvawe na bezbednosnata sostojba vo Makedonija i pro{iruvawe na podra~jata zafateni so voeni dejstvija,
        SVESNI deka aktuelnata kriza vo severozapadniot del na Republika Makedonija e del od dolgoro~no smislenoto scenario za sozdavawe na “Golema Albanija” ~ija geneza zapo~nuva so Prizrenskata liga od 10 juni 1878 godina, a etablirana za vreme na italijansko-fa{isti~kata okupacija od april 1941 godina zaklu~no so 8 septemvri 1943 godina i germansko-balisti~kata okupacija od 8 septemvri 1943 godina zaklu~no so 19 noemvri 1944 godina, odnosno “Golemo Kosovo”, koga pro-fa{isti~kata albanska vlast (balistite) od okupiranite op{tini vo zapadniot del na Makedonija - Tetovo, Gostivar, Debar, Ki~evo i Struga, vrz golem broj Makedonci izvr{i genocid i progonstvo,
        IMAJ]I predvid deka poslednive godini bevme svedoci na silno i bezobyirno osporuvawe na avtohtonosta i drevnoto prisustvo na Makedoncite na nivnite etni~ki prostori od strana na nekoi kvazi-istori~ari i politi~ari - Gego-Albanci, koi za smetka na toa, lansiraat kvazi-tezi i nevistini za, nekakva, "avtohtonost na albanskiot element na tie prostori", proglasuvaj}i se sebesi za "potomci" na starite Iliri i Makedonci, a deklariraj}i gi do den dene{en etni~kite Makedonci za “Sloveni” ili “Slavomakedonci” koi treba “da se vratat zad Kavkaz od kade {to do{le”,
        ZNAEJ]I deka dene{nite Albanci, {to gi so~inuvaat dve etni~ki (plemenski) grupi [kiptari (ili Toski) i Mirditi (ili Gegi), poslednive od azisko poteklo, ne se avtohtoni, ne samo na makedonskite, tuku i na prostorite na sovremena Albanija, i deka e istoriski i nepobiten fakt deka od pred XVIII vek, Albanija ja naseluvalo ~isto makedonsko naselenie, a na celiot toj prostor (na prostorot na dene{na Albanija), toponimite, oronimite i hidronimite bile ~isto makedonski, odnosno staromakedonski, koi vo najgolem del i denes se vo upotreba,
        ZNAEJ]I deka vo 1912 godina, koga na ve{ta~ki na~in bila sozdadena dene{na Albanija, vo taa zemja imalo okolu 850.000 do 900.000 Makedonci, a samo 650.000 do 700.000 Albanci ([kiptari i Mirditi zaedno),
        SPOMENUVAJ]I deka kruna na golemo-albanskata zabluda i romantizam pretstavuva t.n. "Platforma" od 1998 godina - pamflet na Albanskata Akademija na naukite i umetnostite, so koja na balkanskite narodi (i posebno na makedonskiot narod), & m se predo~uva anahronoto i iskriveno gledawe na istorijata deka, navodno "Albancite se najstari `iteli na Balkanot" i deka, vrz osnova na toj "fakt", "nim im pripa|a istoriskoto pravo da gospodarat so teritorijata na koja `iveat, bez ogled na ~ija zemja se nao|aat",
        SVESNI deka "Golema Albanija", a vo ponovo vreme i "Golemo Kosovo" se proekcija na naci-fa{isti~kata ideologija, na rasnata diskriminacija i etni~koto ~istewe i deka ~ovekovite prava i slobodi se samo alibi za operaciite na albanskata mafija na prostorite vo Kosovo, Ju`na Srbija i severo-zapadna Makedonija, za crni biznisi {to go destabiliziraat celiot region,
        POTSETUVAJ]I deka samo vo poslednata dekada, na aktuelnata kriza vo Makedonija &  prethodea:   - podmetnuvaweto na mrtov starec pod buldo`er pri ru{eweto na yidovite vo Ara~inovo vo 1988 godina,
                - bojkotot na popisot na naselenieto vo 1991 godina,
                - bojkotot na referendumot za samostojna i suverena dr`ava Makedonija vo 1991 godina,
                - bojkotot na donesuvaweto na Ustavot na Republika Makedonija vo 1991 godina,
                - formiraweto na albanskata paravojska vo Makedonija vo koja bea vme{ani visoki partiski i dr`avni funkcioneri na partijata PDP vo 1992 godina,
                - organiziraweto na takanare~eniot referendum za politi~ko-teritorijalna avtonomija na Albancite vo Makedonija "Ilirida" vo 1992 godina,
                - namerata na spaluvaweto na `iv Makedonec vo du}an za kafe vo Debar so ovacii od razulavena tolpa,
                - noseweto na prazen mrtove~ki sanduk pred Sobranieto na Republika Makedonija vo 1992 godina,
                - insceniraweto na masovno truewe na u~enicite Albanci vo 1996 godina,
                - formiraweto na t.n. parauniverzitet vo Tetovo i nastanite okolu nego,
                - bomba{kite napadi pred policiskite stanici i sudovite vo pove}e gradovi vo Makedonja vo 1997 godina,
                - istaknuvaweto na dr`avnoto zname na Albanija pred sovetite na op{tinite Gostivar i Tetovo vo 1997 godina, itn.
        ZNAEJ]I deka albanskite paravoeni formacii koi dejstvuvaat vo Severna Makedonija i vo Ju`na Srbija se borat za teritorii vo funkcija na albanskata mafija od koja{to glavno se finansiraat, zanimavaj}i se so trgovija so oru`je, droga i lu|e (imigranti i prostitutki) od Istok i Centralna Azija kon pazarite vo Zapadna Evropa,
        SOO^UVAJ]I se so sistematsko kopirawe na makedonskata istorija, kultura, obi~ai, narodni pesni, folklorot, instrumentite, starogradskata muzika, nosiite od strana na Albancite vo Makedonija, {to mo`ebi i ne lo{o, no, vo slu~ajov, so cel da doka`at deka makedonskoto vo Makedonija e albansko, odnosno deka Makedonija e albanska zemja i za legitimirawe na albanskata “avtohtonost” na teritorijata na Makedonija, vo strategijata za “Golema Albanija”, {to mora da bide predmet na seriozna nau~na demisija i opservacija od strana na site institucii vo Makedonija,
        POTVRDUVAJ]I deka Makedonija e pod opservacija na specijalna vojna so neprekinat nizok intenzitet od albanski paravoeni formacii i ekstremni strukturi od najrazli~en vid od vremeto na balistite,
        ZNAEJ]I deka duri 70 procenti od heroinot {to se prodava vo [vajcarija, Avstrija i Germanija go prefrlaat albanskite bandi i mafija od nivnite upori{ta vo Kosovo, Ju`na Srbija i severo-zapadna Makedonija, so centri na organiziraniot kriminal vo Tetovo i Ara~inovo,
        UKA@UVAJ]I deka zaradi nedovolno prezemenite merki za vospostavuvawe efektivna vlast na celata teritorija na Kosovo od strana na NATO i Obedinetite Nacii, ovaa oblast se pretvori vo raj za organiziraniot kriminal i albanskata mafija, so cel na makedonsko-jugoslovenskata granica vo delot na Kosovo, Tetovo i Ara~inovo, da se za{titat klu~nite to~ki na patot za drogata, poznati kako "zlatniot triagolnik na Balkanot",
        SOO^ENI so faktot deka Kosovo stanuva glaven izvor na nestabilnost i ekstremizam, zagrozuvaj}i ja bezbednosta na celiot region,  region,
        IMAJ]I predvid deka Albancite ja primenuvaat taktikata na postojano iscrpuvawe i voznemiruvawe na gra|anite vo prethodno osvoenite “grani~ni predeli”, za potoa masovno da navlezat na teritorijata {to sakaat da ja osvojat, proprateno so tivko ru{ewe na svetite mesta, ru{ewe na crkvite, manastirite, spomenicite i grobovite, siluvawe na `enite bez razlika na godinite i etni~koto poteklo, predizvikuvawe {teti, ubistva, kra`bi, podmetnuvawe po`ari i sli~no,
        ALARMIRAJ]I ja me|unarodnata zaednica deka albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” koristat elementi na genocid i etni~ko ~istewe na Makedoncite od naselenite mesta kade {to Albancite se vo zna~itelen broj ili mnozinstvo so zastra{uvawe, zakanuvawe i terorizirawe na civilnoto naselenie,
        BARAJ]I od Vrhovniot komandant na vooru`enite sili na Makedonija da prezeme seriozna i re{itelna akcija za bezuslovno i definitivno ras~istuvawe na terenot od albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”, nivno uni{tuvawe i uni{tuvawe na nivnite utvrduvawa zaradi vospostavuvawe kontrola i efektivna vlast na celata teritorija na Makedonija,
        OSUDUVAJ]I go sekoj oblik na nasilstvo, ekstremizam i terorizam so cel postignuvawe politi~ki celi i separatizam na del od teritorijata na Republika Makedonija,
        OSUDUVAJ]I go sekoj oblik na vandalizam, nasilstvo i zagrozuvawe na `ivotite i imotite na gra|anite na celata teritorija na Republika Makedonija, nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo, versko uveruvawe, politi~ka pripadnost, socijalen status i op{testvena polo`ba,
        POVIKUVAJ]I na prisebnost i vozdr`anost na gra|anite od nepromisleni i nekontrolirani aktivnosti {to mo`e da ja vlo{i vkupnata bezbednosna sostojba vo zemjata i regionot,
        OTFRLAJ]I ja zloupotrebata na verata za otvorawe na jaz na me|usebna nedoverba i netrpelivost me|u hristijanite i muslimanite, a svesni deka i me|u Makedoncite i me|u Albancite vo Makedonija ima i hristijani i muslimani,
        IMAJ]I predvid deka nikoj nema pravo da priznae okupacija na Makedonija ili na nejzin del,
        OCENUVAJ]I deka ponudata na razmena na teritorii i naselenie vo vreme na vojna e ednakvo na kapitulacija i priznavawe na okupacija,
        IMAJ]I predvid deka vo severozapadniot del na zemjata se vodi vojna za teritorii kako del od scenarioto za sozdavawe na “Golemo Kosovo”,
        OSUDUVAJ]I gi teroristi~kite i ekstremisti~kite akcii na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” koi ja potkopuvaat demokratijata vo Makedonija i gi zagrozuvaat bezbednosta vo regionot i `ivotite i imotite na gra|anite,
        UPATUVAJ]I apel do site Makedonci da ne prodavaat nedvi`en imot (ku}a, stan i zemja) {to predizvikuva promena na etni~kata struktura na naselenieto i da ne se iseluvaat od svoite rodni ogni{ta,
        APELIRAJ]I do Makedoncite da ne gi napu{taat svoite domovi, tuku so site sili i sredstva da ja za{titat nepovredivosta na svojot dom i svoite `ivoti,
        SMETAJ]I deka treba da se izvr{i brz voen poraz i politi~ka izolacija na albanskite paravoeni formacii so cel zadu{uvawe na vooru`eniot bunt kaj del od albanskoto naselenie,
        ODDAVAJ]I celosno priznanie na hrabrosta i po`rtvuvanosta na pripadnicite na Armijata i Policijata na Makedonija vo spravuvaweto so vooru`enite ekstremisti, albanskite paravoeni formacii i teroristite,
        OTFRLAJ]I ja promenata na Ustavot vo vreme na vojna, so direktni zakani dokolku ne se izmeni Ustavot }e ima vojna ili Makedonija nema da postoi,
        POVIKUVAJ]I go Ha{kiot tribunal za voeni zlostorstva vo porane{na SFRJ da povede istraga protiv albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” za zlostorstvo protiv ~ove{tvoto poradi zatvorawe na ventilite na Lipkovskoto ezero prekinuvaj}i go vodosnabduvaweto vo Kumanovo so {to predizvika humanitarna katastrofa zagrozuvaj}i gi `ivotite i zdravjeto na okolu 100.000 gra|ani od kumanovskiot kraj i koristeweto elementi na genocid i etni~ko ~istewe na Makedoncite od naselenite mesta kade {to Albancite se vo zna~itelen broj ili mnozinstvo so zastra{uvawe, zakanuvawe i terorizirawe na civilnoto naselenie,
        IZRAZUVAJ]I neprifatlivost od vovlekuvaweto na NATO na teritorijata na Makedonija i edinici na KFOR vo Makedonija, bez definiran mandat, bidej}i Makedonija ne e del od kosovskata kriza, nitu Makedonija e Kosovo taka da bide tretirana, {to mo`e da dovede do demarkacija na teritorijata na Makedonija,
        STAVAJ]I jasno do znaewe deka Makedonija ne e del od Kosovo,
        POTENCIRAJ]I deka Makedonija ne e Srbija, a Makedoncite ne se Srbi,
        OTFRLAJ]I ja sekoja mo`nost za ednostrana voena intervencija vrz Makedonija od strana na NATO,
        POVIKUVAJ]I gi Obedinetite Nacii, OBSE, Sovetot na Evropa, NATO i Evropskata Unija da ja spre~at agresijata na Makedonija od albanskite vooru`eni grupi teroristi i paravoeni formacii od Kosovo,
        UPATUVAJ]I jasen povik do Obedinetite Nacii, OBSE, Sovetot na Evropa, NATO i Evropskata Unija da ne gi pvotoruvaat gre{kite od Bosna i Hercegovina i Kosovo,  vo Makedonija,
        BARAJ]I UNMIK i KFOR da gi spre~at site nasilni mobilizacii na Kosovo zaradi deluvawe na paravoeni formacii od Kosovo vo Ju`na Srbija i Makedonija,
        POVIKUVAJ]I ja Albanija da prezeme seriozni merki za zatvorawe na site kampovi za obuka na pripadnici na albanski paravoeni formacii i vooru`eni grupi i zabrana za nivno dvi`ewe vo Albanija, a Obedinetite Nacii, NATO i Evropskata Unija da prezemat seriozni ekonomski sankcii za da ja odobrovolat toa da go stori,
        UPATUVAJ]I apel do zemjite-~lenki na Obedinetite Nacii vo ostra osuda na teroristi~koto nasilstvo {to go vr{at paravoenite formacii i vooru`enite ekstremisti, re{eni da ja destabiliziraat makedonskata demokratija, da gi promenat granicite i da gi urnat demokratskite procesi,
        IMAJ]I predvid deka nasilnite taktiki na albanskite paravoeni formacii gi zagrozuvaat me|unarodnite napori za promocija na regionalniot mir i stabilnosta,
        APELIRAJ]I do zemjite-~lenki na Obedinetie Nacii za uskratuvawe na finansiskata i materijalnata poddr{ka na ekstremistite i da go ograni~at nivnoto patuvawe, da im zabranat na svoite dr`avjani da prefrlaat, ispla}aat, izvezuvaat, da povlekuvaat ili na bilo koj drug na~in da postapuvaat vo odnos na imotot i interesite na lica vklu~eni vo nasilni i opstruktivni dejstvija vo Makedonija, Kosovo i na Balkanot,
        O^EKUVAJ]I zemjite-~lenki na Obedinetite Nacii da proklamiraat ograni~uvawe na vlezot vo svoite dr`avi na onie lica koi aktivno ja popre~uvaat primenata na Dejtonskata mirovna spogodba, ili pak Rezolucijata 1244 na Sovetot za bezbednost na Obedinetite Nacii, i koi na drug na~in se obiduvaat da go potkopaat mirot i stabilnosta vo Makedonija i regionot, zabranuvaj}i im go vlezot na licata odgovorni za voeni zlostorstva izvr{eni vo Makedonija i vo regionot od 1991-va godina navamu.
        BARAJ]I zemjite-~lenki na Obedinetite Nacii da ispratat jasna poraka do ekstremistite i nivnite poddr`uva~i vo Makedonija i vo regionot, koi aktivno go popre~uvaat i potkopuvaat mirot i stabilnosta, deka takvite taktiki se neprifatlivi, i deka }e gi upotrebat site raspolo`ivi sredstva za izolacija na takvite grupi i poedinci, kako i deka }e go uskratat nivniot pristap do finansiska poddr{ka,
        POVIKUVAJ]I gi zemjite ~lenki na Obedinetite Nacii, OBSE, Sovetot na Evropa, NATO i Evropskata Unija da prezemat merki za zabrana na transfer, izvoz i drugi zdelki so lica vme{ani vo paravoeni formacii i teroristi~ki organizacii i aktivnosti od nivnata teritorija vo Makedonija i vo po{irokiot region, da spre~at vlez na lica vinovni za voeni zlostorstva od 1991 godina, ~lenovi ili pripadnici na paravoeni formacii i teroristi~ki organizacii i aktivnosti i so site sredstva {to im se na raspolagawe da gi spre~at nelegalnite aktivnosti vo pomo{, finansirawe i logisti~ka poddr{ka vo voena oprema ili nivna promocija,
        NAGLASUVAJ]I deka Makedonija ne e nitu Srbija, nitu Kosovo, nitu del od kosovskata kriza i deka makedonskiot narod i gra|anite na Makedonija nema da dozvolat paravoeni formacii od Kosovo i Albanija so asistencija na NATO da go repriziraat bosanskoto ili kosovskoto scenario,
        POTENCIRAJ]I deka Makedonija ima legitimno pravo da go odbrani svojot teritorijalen integritet i suverenitet i so site sredstva da vospostavi efektivna vlast na celata nejzina teritorija i deka nikoj nema pravo da ja popre~uva vo toa, zaradi {to NATO i Evropskata Unija treba da prestanat so eksperimentiraweto so Makedonija i suspendiraweto na nejzinoto legitimno pravo na samoodbrana,
        OTFRLAJ]I ja mo`nosta od voena intervencija vo Makedonija so epilog demarkacija na nejzinata teritorija po etni~ki klu~ i celosno otfrlaj}i gi razgovorite so pretstavnici na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”,
        POVTORUVAJ]I deka Makedoncite ne se konfrontiraat so NATO i drugite evro-atlantski asocijacii so site mo`ni posledici po Makedonija, tuku ednostavno najotvoreno i direktno uka`uvaat deka nemaat druga alternativa osven maksimalno i `estoko da se brani i odbrani dr`avata i deka nikakvi pritisoci od nivna strana vo sprotivna nasoka ne mo`at da bidat prifateni od edna mnogu ednostavna pri~ina - Makedoncite mo`at da ja izgubat edinstvenata dr`ava za smetka na Albancite koi vo toj slu~aj bi imale tri dr`avi ili edna “Golema Albanija”,
        ISTAKNUVAJ]I deka Makedonija ne ja otfrla strate{kata opredelba za ~lenstvo vo Evropskata Unija i NATO, bidej}i Makedonija e lulka na evropskata civilizacija, me|utoa prozivaj}i gi zemjite ~lenki na ovie integracii deka ne smeat pove}e da gazat po dostoinstvoto na makedonskiot narod i gra|anite na Makedonija,
        POSTAVUVAJ]I otvoreno pra{awe do NATO - za kakvi prava na Albancite se bore{e vo Kosovo i do Evropa - kakvi prava za Albancite vo Ustavot na Makedonija bara, koga si dozvoluva edna suverena dr`ava s# u{te da ja narekuva so edno pogrdno i sme{no ime “Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija”, a eden cel narod, makedonskiot narod, bri{ej}i go negovoto osnovno pravo na identitet, da go narekuva so pogrdni imiwa “Sloveni”, “slovensko mnozinstvo” i “Slavomakedonci”, vr{ej}i pritisok vrz legitimnite vlasti na dr`avata Makedonija za razgovor so paravoeni formacii na kriminalci, stranski platenici, {verceri so oru`je, droga i lu|e, pripadnici na albanskata mafija, koi kako alibi za svoite crni biznisi gi zloupotrebuvaat ~ovekovite prava i slobodi i baraat teritorii na koi bez kontrola na centralnata vlast nesmetano }e gi vr{at svoite crni biznisi,
        POTSETUVAJ]I go NATO deka Makedonija mu ovozmo`i intervencija vo Kosovo preku nejzinata teritorija i be{e faktor za re{avawe na kosovskata begalska kriza, vo uslovi koi ne bi gi izdr`ala nitu edna druga zemja vo svetot, poradi {to i NATO i Evropskata Unija ne smeat pove}e da go gazat makedonskoto gostoprimstvo i dostoinstvo,
        IZRAZUVAJ]I razo~aruvawe od politikata na Evropskata Unija i NATO sprema Makedonija, osobeno zaradi otvorenata verbalna, materijalna i voena logisti~ka poddr{ka na albanskite paravoeni formacii vo Crna Gora, Srbija, Makedonija, Grcija i Albanija, {to go destabilizira celiot region,
        UPATUVAJ]I ostar protest do Evropskata Unija i NATO - od verbalna poddr{ka kone~no da preminat na efektivna realizacija na prezemenite obvrski za za{tita na teritorijalniot integritet i suverenitet na Makedonija, obezbeduvawe na makedonsko-jugoslovenskata granica vo delot na Kosovo, jugoslovensko-albanskata i makedonsko-albanskata granica, razoru`uvawe a ne vooru`uvawe na albanskite paravoeni formacii na Kosovo i spre~uvawe na otvorenata agresija i prelevawe na krizata od Kosovo vo Makedonija,
        UKA@UVAJ]I deka ova ne e vojna za malcinski, ~ovekovi i gra|anski prava, tuku vojna za teritorii so etni~ko ~istewe i najbrutalno nasilstvo vrz site gra|ani - i vrz avtohtonite Makedonci i vrz domicilnite Albanci i vrz pripadnicite na site ostanati nacionalni etni~ki malcinstva vo Makedonija,
        ALARMIRAJ]I deka makedonskata materijalna kultura na makedonskiot etno-istoriski prostor, vo koj e zavr{ena ili se priveduva kon kraj tivkata etni~ka okupacija od doselenite so mehani~ki priliv Albanci od Kosovo (~ij broj e re~isi 50 % od vkupnata albanska populacija vo Makedonija), e izlo`ena na brutalno uni{tuvawe, pri {to voop{to ne se po{tedeni makedonskite grobi{ta, crkvi i manastiri, kako sveti relikvii na edna avtohtona drevna kultura i etnos, posebno vo naselenite mesta od kade Makedoncite se iseleni, a na nivno mesto nelegalno se doseleni Albanci od Kosovo i Albanija,
        UPATUVAJ]I povik do UNESKO za prezemawe merki za za{tita za materijalnoto i kulturnoto nasledstvo na makedonskiot narod od uni{tuvawata predizvikani od voenite i teroristi~ki dejstvija na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”,
        OHRABRUVAJ]I gi domicilnite Albanci vo Makedonija na mir i tolerancija, me|usebno razbirawe i po~ituvawe, zatoa {to toa obi~nite gra|ani go zaslu`uvaat, i pritoa pora~uvaj}i im:
                - da gi otfrlat obidite da stanat zalo`nici na omrazata i na albanskata mafija,
                - da ne dozvolat da gi izgubat svoite najdobri i najtolerantni prijateli na Balkanot - Makedoncite,
                - definitivno da ja napu{tat i zakopat naci-fa{isti~kata proekcija “Golema Albanija” i “Golemo Kosovo” kako generatori na postojani konflikti, omraza i netrpelivost,
                - da go usoglasat natalitetot so sopstvenite materijalni mo`nosti i usoglaseniot ekonomski i socijalen razvoj,
                - da se soo~at so faktot deka slobodata na dvi`eweto da se naseluvaat nasekade niz Makedonija i da go naru{uvaat etni~kiot balans na nejzinata teritorija, neminovno }e dovede do etni~ki konflikt,
                - da ne zaboravat deka od site zemji na Balkanot, Albancite najdobro `iveat vo Makedonija, i
                - da ne zaboravat deka Makedonija ne mo`e da im dade i makedonsko dr`avjanstvo na site Albanci od Kosovo i Albanija.
        POTSETUVAJ]I gi Albancite da ne zaboravat deka za vreme na kosovskata kriza, kosovskite Albanci ne begaa sprema Albanija, tuku vo Makedonija, zatoa {to "bra}ata" od drugata strana na granicata so koi navodno treba da ja gradat proekcijata "Golema Albanija", gi pqa~kaa, ubivaa, siluvaa i prodavaa kako belo robje na pazarite vo Italija i Zapadna Evropa, da ne zaboravat deka prebegaa vo Makedonija zatoa {to samo tamu bea najbezbedni i da ne gazat po makedonskoto gostoprimstvo i dr`ava,
        NAGLASUVAJ]I deka Makedonija ne e vo vojna so Albancite i deka ova ne e vojna me|u Makedoncite i Albancite,
        IZRAZUVAJ]I `alewe {to Albancite vo ovaa vojna, koja{to drug ja nametnuva i kontrolira, se maksimalno instrumentalizirani vo realizacijata na po{iroki i poglobalni interesi na ovie prostori, {to }e ostavi dlaboki tragi vo interetni~kite makedonsko-albanski odnosi,
        POZDRAVUVAJ]I go potpi{uvaweto na Spogodbata za granicata me|u Makedonija i Jugoslavija, no so `alewe {to oblasta Gora zaedno so Gorancite i drevnoto makedonsko svetili{te, manastirot “Sveti Otec Prohor P~iwski”, pri utvrduvaweto na granicata ne se najdoa na teritorijata na Republika Makedonija kade {to do 1947 godina pripa|aa, a koga Srbija za prvpat, vo ramkite na porane{na SFRJ, so Zakonot za administrativno-teritorijalna podelba na Narodna Republika Srbija, zaedno so makedonskite mesta General Jankovi}, Ka~anik, Pre{evo, Trgovi{te, Draga{, Ristovec i Bujanovec so nivnite atari, ednostrano i neustavno gi proglasi kako del na teritorijata na Republika Srbija,
        UBEDENI deka na Makedonija &  e potrebno politi~ko edinstvo za brz voen poraz i politi~ka izolacija na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” i zadu{uvawe na vooru`eniot bunt kaj del od albanskoto naselenie, poradi {to od pretsedatelot na dr`avata i ministrite za vnatre{ni raboti i odbrana se bara nepokoleblivo i koordinirano da gi prezemat site merki - vooru`enite sili na Makedonija efikasno da se spravat so albanskite paravoeni formacii i teroristi~kite grupi i da vospostavat efektivna vlast na celata teritorija na Makedonija,

        SVETSKIOT MAKEDONSKI KONGRES gi utvrdi slednite

OCENKI SO PREDLOG - MERKI
za izlez od politi~ko-bezbednosnata kriza
vo Makedonija

        (1) Politi~kite reformi mo`e da bidat efikasni samo ako gi sproveduva vlast izbrana na fer i demokratski izbori. Vovlekuvaweto i promoviraweto na podzemjeto i kriminalnite strukturi vo izborniot proces neminovno vodi do organiziran kriminal, suspenzija na ustavniot poredok i naru{uvawe na slobodite i pravata na gra|anite. Zatoa prioritetno e potrebno:
                (1.1) Utvrduvawe na novo izborno zakonodavstvo,
                (1.2) Imaj}i gi predvid iskustvata od site dosega sprovedeni izbori, a zaradi suspenzija na nasilstvoto za vreme na izbornata kampawa i glasaweto i spre~uvawe na falsifikuvaweto na izbornite rezultati, {to e osnovna povreda na gra|anskite prava i slobodi, izborite mora da se sprovedat so zadol`itelno prisustvo na pripadnici na vooru`enite sili na Makedonija (Armijata i Policijata) na sekoja glasa~ka kutija,
                (1.3) Na denot na glasaweto mora da se izdade naredba za zabrana za dvi`ewe na naselenieto, osven vo svoeto naseleno mesto i do svoeto izbira~ko mesto, zaradi spre~uvawe na nasilstva vrz gra|anite na glasa~kite mesta i kutii i spre~uvawe na pritisocite vrz izbira~ite od platenici i lica od drugi naseleni mesta,
                (1.4) Glasaweto mora da se sproveduva so nevidliv sprej odnosno mastilo, zaradi spre~uvawe na pove}ekratno glasawe od isto lice,
                (1.5) Glasaweto mora da bide li~no na na~in dostapen za glasawe na nepismeni lu|e so vidno prepoznatlivi simboli na partiite za ~ij kandidat, ili za ~ii kandidati se glasa,
                (1.6) Razvivawe na {iroka kampawa me|u izbira~ite so distribucija na izborni bro{uri vo xepni izdanija do site izbira~i na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo i na malcinskite jazici i pisma za izbira~kite prava i obvrski i za procedurata na izborniot proces so informacii za: izbira~kite mesta, izvodi od zakonite za izbornite proceduri, u~esnicite, brojot na osvoenite glasovi, izbornite rezultati i podelbata na sovetni~kite, prateni~kite i ministerskite mesta od prvite do poslednite lokalni, pretsedatelski i parlamentarni izbori; kusa biografija za politi~kite partii koi dosega u~estvuvale na izborite vo Makedonija i drugi informacii.
        (2) Sproveduvawe verodostoen popis na naselenieto zaradi demistifikacija na igrite so brojkite na Albancite za nivnata brojnost vo zemjata i na Balkanot. Makedonija mora da gi po~ituva pravata i ednakvosta na site nejzini gra|ani nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo, versko uveruvawe, politi~ka pripadnost, socijalen status i op{testvena polo`ba, me|utoa ne mo`e na site Albanci vo celiot svet i na onie od Kosovo i na onie od Albanija da im obezbeduva steknuvawe i na makedonsko dr`avjanstvo {to go naru{uva etni~kiot balans vo zemjata i regionot kako generator na etni~ki konflikti i etni~ko ~istewe na Makedoncite od nivnite naseleni mesta.
                (2.1) Pritoa treba da se ima predvid deka:
                        (2.1.1) Popisot na naslenieto vo porane{na SFRJ vo 1981 godina be{e poni{ten vo Kosovo i severo-zapadniot del od Makedonija zaradi dvojno popi{uvawe na Albancite so mehani~ko prelevawe na naselenieto,
                        (2.1.2) Popisot na naselenieto vo Makedonija vo 1991 godina be{e bojkotiran od Albancite i povtoren vo 1994 godina,
                        (2.1.3) Popisot na naselenieto vo Makedonija i vo 1994 godina be{e aproksimativno sproveden za naselenite mesta vo koi `iveat makedonski dr`avjani od albansko poteklo i pokraj iznudenata dostava na makedonskite dr`avjanstva po ku}i,
                        (2.1.4) Popisot na naselenieto vo Kosovo vo 2001 godina organiziran od civilnata administracija na Obedinetite Nacii se sprovede do brojkata 800.000 i se bojkotiraa i pokraj tvrdewata deka brojot na Albancite na Kosovo e pove}e od 2.000.000 Albanci,
                        (2.1.5) Od vkupniot broj na Albanci vo Makedonija re~isi 50% se po poteklo od i so mesto na ra|awe na Kosovo,
                        (2.1.6) Porane{niot albanski pretsedatel, Sali Beri{a, vo 1992 godina izdade dekret za steknuvawe so albansko dr`avjanstvo na site Albanci vo celiot svet po poteklo,
                        (2.1.7) Postojat indicii za dvojno odnosno trojno evidentirawe na isti lica i vo Albanija po osnov na poteklo i vo Kosovo po osnov na mesto na ra|awe i vo Makedonija po osnov na prestoj, poradi {to e potrebno sporeduvawe na popisnite rezultati me|u Makedonija i Kosovo zaradi anulirawe na dvojnoto evidentirawe,
                        (2.1.8) Da se preispita izdavaweto makedonski dr`avjanstva preku ambasadite na Republika Makedonija i vo Republikata i sklu~uvaweto na fiktivni brakovi zaradi dr`avjanstvo so podatoci po etni~ko poteklo i da se prezemat merki za zloupotrebi, i
                        (2.1.9) Ne se prijavuvaat umrenite zaradi vodewe vo evidenciite na `ivite i manipulirawe vo vkupnata brojka na naselenieto, na {to poka`uva i najnovata kriza, koga i pokraj obvinuvawata za nesrazmernata upotreba na sila od pripadnicite na vooru`enite sili na Makedonija mrtvite pripadnici na albanskite paravoeni formacii od frontot itno se otstranuvaat, odnosno ne se prijavuvaat.
                (2.2) Za eliminirawe na gorenavedenite anomalii, se bara:
                        (2.2.1) Revizija na izdadenite makedonski dr`avjanstva na site dr`avjani od drugite republiki na porane{na SFRJ i na dr`avjanite na porane{na SFRJ vo soglasnost so ~lenot 9 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija i ~lenot 26 od zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija (1),
                        (2.2.2) Proteruvawe na site Albanci od Kosovo bez legalen prestoj vo Makedonija i trajna zabrana za vlez vo Makedonija na site onie koi u~estvuvale vo albanski paravoeni formacii i vooru`enite voeni dejstvija ili vo teroristi~ki aktivnosti na teritorijata na Makedonija, i
                        (2.2.3) Otfrlawe na sekoja zakonska intervencija za namaluvawe na zakonskiot prestoj od 15 godini kako uslov za steknuvawe na makedonsko dr`avjanstvo.
                        (2.2.4) Zadol`itelno znaewe na makedonskiot jazik kako uslov za steknuvawe na makedonsko dr`avjanstvo. Znaeweto na makedonskiot jazik se utvrduva pred posebno za taa namena formirana dr`avna komisija. Neprifa}aweto na albanskiot kako slu`ben jazik vo Makedonija }e ja eliminira mo`nosta vo Makedonija golem broj na Albanci vo selata voop{to da ne go zboruvaat i razbiraat makedonskiot jazik.
                        (2.2.5) Otfrlawe na readmisijata na Albancite od Kosovo i Albanija koi od teritorijata na Makedonija zaminale vo zemjite ~lenki na Evropskata Unija i proteruvawe na site Albanci koi po bilo koj osnov bidat vrateni vo Makedonija nazad vo Kosovo od kade {to bilo kako preminale na teritorijata na Makedonija preku koja tranzitirale vo zemjata ~lenka na Evropskata Unija.
                        (2.2.6) Utvrduvawe rigorozni merki so koi }e se za{titat obrascite za popi{uvawe pri prestojniot Popis od uni{tuvawe, prepe~atuvawe, korekcii i sli~ni pojavi, kako neophoden uslov za kontrola na opfatot na edinicite na Popisot, kako klu~en kriterium za kvalitet na statisti~kite podatoci.
                        (2.2.7) Vklu~uvawe na bar-kodot kako najsoodveten instrument za za{tita na obrascite za sproveduvawe na Popisot, koj sozdava mo`nost za lesna kontrola na distribucijata na obrascite do popi{uva~ite, efikasno vr{ewe kontrola pri priemot na obrascite od popi{uva~ot, zajaknuvawe na odgovornosta kaj u~esnicite vo Popisot deka ne smeaat da uni{tat ili izgubat odreden kontingent na obrasci, deka ne smeat da gi davat na neovlasteni lica ili drugi u~esnici na Popisot i namaluvawe na mo`nostite za slobodno tolkuvawe na validnosta na obrazecot, odnosno dali eden obraszec treba ili ne treba da se zeme predvid pri utvrduvaweto na rezultatite od Popisot.
                        (2.2.8) Otfrlawe na mo`nosta namesto bar-kod na obrascite za sproveduvawe na Popisot da bide sodr`an samo seriski broj.
        (3) Bezuslovno prifa}awe na imeto Makedonija i negovo vospostavuvawe vo site me|unarodni organi, organizacii i zaednici, so barawe Obedinetite Nacii da konstatiraat deka procedurata za imeto na dr`avata Makedonija vo Obedinetite Nacii definitivno i bezuslovno e zavr{ena pod nejzinoto edinstveno mnoguvekovno i istorisko ime Makedonija, so mo`nost za upotreba na ustavnata referenca “Republika”, zatoa {to toa ne prejudicira teritorijalni pretenzii, kako {to konstatira i Badinterovata komisija, iako makedonskata zemja e podelena so Bukure{kiot dogovor od 10 avgust 1913 godina me|u Bugarija, Grcija, Srbija i Albanija, a Grcija vo Egejskiot del na Makedonija za prvpat vo svojata istorija vleze na 31 oktomvri 1912 godina so dekretot na gr~kiot kral \orgos Prvi za vospostavuvawe “vremena vlast na okupiranite teritorii vo Makedonija”. Nesvatlivo e odnesuvaweto na odredeni me|unarodni organizacii koi prezedoa akcii za bombardirawe na Srbija zaradi pravata na Albancite na Kosovo, a od druga strana da barat prava za Albancite vo Makedonija i od Makedoncite, na koi & m go osporuva osnovnoto ~ovekovo pravo na identitet - Makedonija s# u{te ja oslovuvaat so edna sme{na referenca “Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija” iako dr`avata Makedonija ne e nitu porane{na nitu jugoslovenska, a etni~kite Makedonci so eden nepostoe~ki i navredliv etnonim “Sloveni”, “slovensko mnozinstvo”, ili “Slavomakedonci”.
                (3.1) Vladata i ministerot za nadvore{ni raboti treba vedna{ da dostavat nota do Generalniot sekretar na Obedinetite Nacii so koja se izvestuvaat ~lenkite na OON deka pra{aweto za imeto na dr`avata Makedonija definitivno i bezuslovno e zatvoreno pod edinstvenoto istorisko i vekovno ime Makedonija so mo`nost, nasproti rabotnoto ime Makedonija, za upotreba so ustavnata referenca “Republika”.
        (4) Formirawe mek, odnosno bri{an pojas od 100 metri vo dlabo~ina od ednata i drugata strana po celata dol`ina na makedonsko-jugoslovenskata granica vo delot na Kosovo i makedonsko-albanskata granica, so postavuvawe triredna bodlikava `ica po celata dol`ina na grani~nata linija. Vo taa smisla potrebno e:
                (4.1) Zabrzuvawe na procedurata za brzo tehni~ko obele`uvawe na makedonsko-jugoslovenskata granica vo soglasnost so dogovorot za obele`uvaweto na granicata me|u Makedonija i Jugoslavija, so asistencija na civilnata administracija na OON na Kosovo,
                (4.2) Izgradba na nabquduva~ki punktovi po celata makedonsko-jugoslovenska i makedonsko-albanska granica,
                (4.3) Da se utvrdat visoki pari~ni kazni i kazni zatvor za site lica koi nelegalno ja preminuvaat granicata nadvor od utvrdenite grani~ni premini, posebno ako poseduvaat oru`je ili uniformi na vooru`eni formacii.
        (5) Donesuvawe na Nacionalna programa za humana populaciona politika zaradi usoglasen ekonomski i socijalen razvoj.
                (5.1) Dr`avata mo`e da participira so detski dodatok do zaklu~no treto `ivorodeno dete. Semejstvata svoite planovi za sozdavaweto na deca mora da gi prilagodat na ovie standardi, vo sprotivno dr`avata ne mo`e da garantira nivna socijalna za{tita i pokraj nemo`nosta za izdr`uvawe sozdavaat pove}e od tri deca. Semejstvata mora da ja prezemat odgovornosta za planirawe na semejstvoto spored semejniot buxet i gri`ata za izdr`uvawe na svoite deca,
                (5.2) Vladata da podgotvi Informacija za vkupnite tro{oci vo obrazovanieto, zdravstvoto, naukata i kulturata po korisnici spored etni~ko poteklo i vkupnite prihodi po sekoj osnov na dano~nite zafa}awa i carini ostvareni od obvrznici spored etni~koto poteklo za poslednite deset godini so mese~ni analizi,
                (5.3) Dr`avata da vovede zadol`itelno godi{no pau{alno odano~uvawe na licata koi rabotat vo stranstvo, a imaat semejstva vo Makedonija za koi dr`avata vodi socijalna gri`a, a tie ne participiraat so ni{to,
                (5.4) Vo slu~aj na nevrabotenost, dr`avata mo`e da gi snosi tro{ocite za zdravstveno osiguruvawe samo za najmnogu do prvite tri `ivorodeni deca do polnoletstvo, a za site ostanati deca osigurenicite, odnosno roditelite se dol`ni samite da gi snosat tro{ocite, bidej}i samostojno go prifatile rizikot niv da gi imat bez mo`nosti za egzistencija i materijalno obezbeduvawe. Dr`avata, odnosno dano~nite obvrznici ne mo`e da go snosat rizikot na socijalna gri`a za onie koi nadvor od svoite materijalni mo`nosti pravoto na sozdavawe deca go konvertiraat vo obvrska na dr`avata za nivna gri`a, a dokolku dr`avata ne e vo mo`nost postojano da bide obvinuvana za diskriminacija na mnozinstvoto vrz pravata na malcinstvoto.
        (6) Donesuvawe na Nacionalna programa za emancipacija na albanskata `ena i majka so u~estvo na me|unarodni i evropski organizacii na `enite vo proekti od oblasta na obrazovanieto, opismenuvaweto, u~eweto na makedonskiot jazik, planiraweto na semejstvoto, zdravstvenata nega i u~estvoto vo javniot `ivot i slu`bi:
                (6.1) Vladata na Republika Makedonija da organizira intenzivna podgotovka za vklu~uvawe na Albankite vo uniformiranata policija, uniformiranite slu`bi na carinata i uniformiraniot del na zatvorite, a ne samo na ma`ite Albanci, i toa spored principot na sposobnost, a ne spored partiski preporaki,
                (6.2) Apsolutno e apsurdno da se borat za prava na gra|anite vo dr`avata onie koi `enata vo sopstvenata zaednica ja isklu~ile od site prava i ja tretiraat za robinka (prete`no vo selskite sredini).
        (7) Voveduvawe na op{ta voena obvrska za site gra|ani nezavisno od polot, vrz osnova na ~lenot 28 od Ustavot spored koj odbranata e dol`nost na site gra|ani, a gra|anite spored ~lenot 9 od Ustavot, pred Ustavot i zakonite se ednakvi nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba.
                (7.1) Formirawe na elitni i profesionalni edinici na vooru`enite sili na Makedonija,
                (7.2) Opremuvawe na vooru`enite sili na Makedonija so najsovremeni sofisticirani i efikasni voeno-tehni~ki sredstva i oru`je za brza i efikasna akcija.
        (8) Donesuvawe na Zakon za amnestija i sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie (2). So ovoj Zakon, Makedonija im dava {ansa na pripadnicite na albanskite paravoeni formacii ufrleni vo Makedonija od teritorijata na Kosovo i Albanija, opfateni so amnestijata da ja napu{tat teritorijata na Makedonija po miren pat.
                (8.1) So ovoj Zakon se proglasuva amnestija za site lica koi neovlasteno poseduvaat oru`je i rasprskuva~ki materijali.
                (8.2) Amnestijata treba da va`i za site lica koi oru`jeto i rasprskuva~kite materijali {to neovlasteno gi poseduvaat dobrovolno gi predadat na pretstavnici na Armijata na Republika Makedonija i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Republika Makedonija na to~no definirani punktovi vo naselenite mesta od kriznite regioni {to }e gi opredelat ministerstvata za odbrana i vnatre{ni raboti na Republika Makedonija so re{enie. Pri predavaweto na oru`jeto, na pokana na ministerstvata za odbrana i vnatre{ni raboti na Republika Makedonija mo`e da prisustvuvaat pripadnici na NATO silite i OBSE vo Makedonija.
                (8.3) Amnestijata ne se odnesuva za licata koi izvr{ile ubistvo ili obid za ubistvo, ili zlostorstva protiv ~ove{tvoto i drugi krivi~ni dela,
                (8.4) Amnestijata treba da va`i 48 ~asa ili pove}e spored procenkite na nadle`nite za efikasnost na akcijata, a da zapo~ne od 12.00 ~asot prviot nareden den od denot na vleguvaweto vo sila na Zakonot,
                (8.5) So vleguvaweto vo sila na Zakonot stapuva vo sila prekin na vooru`enite dejstvija vo kriznite regioni, so traewe do krajot na amnestijata,
                (8.6) Vooru`enite sili na Makedonija go zadr`uvaat pravoto da odgovorat na sekoja provokacija, na itna reakcija i uni{tuvawe na site vooru`eni grupi teroristi koi za vreme na prekinot na vooru`enite dejstvija dopolnitelno }e se prefrlat od Kosovo i drugi sosedni zemji na teritorijata na Republika Makedonija, ili prekinot na vooru`enite dejstvija go iskoristat za prerasporeduvawe, odnosno pregrupirawe na drugi pozicii od zateknatite zaradi prodol`uvawe na vooru`enite dejstvija,
                (8.7) Vooru`enite sili na Makedonija vo rok od 72 ~asa od prekinot na vooru`enite dejstvija }e sprovedat racija i ~istewe na teritorijata od zateknati pripadnici na albanskite paravoeni formacii, vooru`eni ekstremisti, teroristi i oru`je, so site merki za itna i bezuslovna efektivna presmetka so pripadnicite na albanskite paravoeni formacii, vodej}i smetka za za{tita na civilnoto naselenie od teror na pripadnicite na albanskite paravoeni formacii, vooru`enite grupi teroristi i stranski platenici. Racijata treba da se izvr{i vo site naseleni mesta kade {to vo mnozinstvo ili vo zna~itelen broj `iveat Albanci. Vooru`enite sili na Makedonija treba da prezemat brzi i efikasni merki na izolacija, neutralizirawe i eliminacija na site paravoeni strukturi i teroristi i nivnite upori{ta i magacini na teritorijata na Makedonija. Onie civili koi logisti~ki gi pomagaat albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” mora da bidat svesni za rizikot koj go prezemaat, so site posledici koi po toa sledat kako sorabotnici na okupatori,
                (8.8) Za vreme na amnestijata pripadnicite na albanskite paravoeni formacii od Kosovo i stranski platenici treba da go predadat oru`jeto {to go poseduvaat ili da gi poso~at skladi{tata zaradi negovo sobirawe i da ja napu{tat teritorijata na Republika Makedonija preku utvrdeni koridori, a vooru`enite grupi i lica od Republika Makedonija, so trajna zabrana za povtoren vlez vo Makedonija, treba da go predadat oru`jeto {to go poseduvaat ili da gi poso~at skladi{tata zaradi negovo sobirawe. Koridorite za izvlekuvawe na pripadnicite na albanskite paravoeni formacii od Kosovo i Albanija koi go predale oru`jeto treba da se utvrdat so re{enie na ministrite za odbrana i vnatre{ni raboti. Dvi`eweto nadvor od utvrdenite koridori }e se smeta za legitimna cel na vooru`enite sili na Makedonija. Koridorite treba da bidat nabquduvani so rasporedeni sili na NATO od sobirnite punktovi na oru`jeto do granicata kade {to }e gi prezemat pripadnicite na KFOR. Osobeno e bitno da se legitimiraat site razoru`eni pripadnici na albanskite paravoeni formacii zaradi trajna zabrana za vlez vo Makedonija. Vo sprotivno mo`no e nivno legitimno vleguvawe vo Makedonija so cel izveduvawe na teroristi~ki aktivnosti.
                (8.9) Lice koe neovlasteno poseduva oru`je, a za vremeto na amnestijata ne go predade vo soglasnost so ovoj Zakon, }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna vo visina od 1.000.000 do 3.000.000 germanski marki vo denarska protivvrednost ili so kazna zatvor od najmalku 10 do 15 godini zatvor.
                (8.10) Za merkite od ovoj Zakon civilnoto naselenie vo regionite zafateni so vooru`eni dejstvija, osven so pe~atenite i elektronskite mediumi, zadol`itelno }e bide izvestuvano i so megafoni i zvu~nici so golema ja~ina od neposredna blizina i letoci rastureni od vozduh, na makedonski i albanski jazik i nivnite pisma.
                (8.11) Zakonot treba da vleze vo sila so negovoto objavuvawe vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.
                (8.12) Vo Planot na pretsedatelot na Republikata g-din Boris Trajkovski za razoru`uvawe, mora najseriozno da se preispita formulacijata “razoru`uvawe na pripadnicite na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”” i da se implementira kako sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie zatoa {to regrutacijata na pripadnicite na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” se vr{i tokmu od civilnoto naselenie, spored praviloto - dewe civili, no}e vooru`eni ekstremisti, pripadnici na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”. Ova i od pri~ina {to pripadnicite na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” mo`at da se deklariraat malkumina, i da predadat nezna~itelna koli~ina oru`je. Problemot e {to so oru`je e vooru`eno pogolem del od civilnoto naselenie koe mora da bide cel na sobirawe na oru`jeto, a ne samo uniformiranite pripadnici na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”.
        (9) Vo Planot za razoru`uvawe mora da se utvrdi precizen mandat na silite na NATO koi }e asistiraat vo razoru`uvaweto, odnosno sobiraweto na oru`jeto od civilnoto naselenie na celata teritorija na zemjata. U~estvoto na NATO trupi za razoru`uvawe, odnosno za sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie mora da bide preciziran vo Dogovor me|u Makedonija i NATO vo koj }e se utvrdi brojot na NATO trupite, brojot na vojnicite vo NATO trupite, vooru`uvaweto so koe }e izlezat na teren i koe li~no }e go poseduvaat, koridorite za izvlekuvawe na vooru`enite ekstremisti od Kosovo i Albanija koi go predale oru`jeto, na~inot na sobiraweto i skladiraweto ili uni{tuvaweto na sobranoto oru`je, vremeto na izveduvaweto na operacijata i povlekuvaweto na NATO trupite od Makedonija po zavr{uvaweto na operacijata. NATO trupite vo Makedonija so gorenavedeniot mandat da imaat pravo samo da ja nadgleduvaat i kontroliraat operacijata na razoru`ivaweto i obezbeduvaweto na koridorite za nivno izvlekuvawe. Se razbira i pravoto na samoodbrana vo slu~aj na vooru`en napad. Dokolku vo periodot na amnestijata pripadnicite na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” ne go predadat oru`jeto, NATO mora da se povle~e od teritorijata na Makedonija.
                (9.1) NATO trupite ne smee da se rasporedat po celata teritorija na Makedonija ili vo selata naseleni so mnozinstvo ili so zna~itelen broj Albanci, zafateni so voeni dejstvija bez kontrola na vooru`enite sili na Makedonija, so cel demarkacija na vremeno okupiranata teritorija i podelba na teritorijata na Makedonija po etni~ki klu~, na {to nekoi se nadevaat i gledaat razvrska na krizata spored scenarioto na etni~koto ~istewe vo Kosovo, a so cel dokolku ne e mo`na promena na granicite, opredelen vid na specijalen status na severo-zapadniot del na Makedonija. Toa samo po sebe go zagrozuva `ivotot i imotite na ostanatite pripadnici na nacionalnite etni~ki malcinstva, imaj}i go predvid faktot deka albanskite paravoeni formacii na Kosovo gi proteraa i izvr{ija etni~ko ~istewe ne samo sprema Srbite, tuku i sprema site ostanati nacionalni etni~ki malcinstva. Za instaliranata rasna i nacionalna omraza dovolno zboruva rasisti~koto odnesuvawe na Albancite begalci od Kosovo, koi od begalskite logori vo Makedonija za vreme na kosovskata begalska kriza nasilni~ki i so zakani za ubistvo gi proteraa site Romi begalci, pa Makedonskata vlada mora{e da obezbeduva drugi prifatili{ta za niv. Bilo toa nekomu drago ili ne, Albancite, mnozinstvoto, ne poka`aa i ne doka`aa elementi na so`itelstvo so pripadnici na ostanatite narodi na Balkanot vo zemjite kade {to `iveat kako nacionalno malcinstvo, osven rasna omraza i nasilstvo so cel etni~ko ~istewe na teritorijata vrz koja vr{at tivka etni~ka okupacija. Toa go poka`aa vo Crna Gora, Srbija, Makedonija i Grcija. Toa neminovno sozdava nedoverba na mnozinstvoto so koe `iveat vo namerite na pripadnicite na albanskoto nacionalno etni~ko malcinstvo. Ne edna{ taa doverba e izigrana vo instituciite na sistemot koi{to se koristat za implementacija na proekcijata “Golema Albanija”, ili “Golemo Kosovo”,
                (9.2) NATO mora da zazeme kategori~en stav za voeno i politi~ko re{enie na krizata vo Makedonija i aktivno da se vklu~i vo implementacijata na zakonot za amnestija i sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie,
                (9.3) Utvrduvawe mo`nost dr`avata da objavi otkup na oru`jeto i rasprskuva~kite materijali koi{to neovlasteno gi poseduva civilnoto naselenie, za vreme na amnestijata, duri i so ceni povisoki od pazarnite, zaradi efikasnost vo akcijata na sobiraweto na oru`jeto od civilnoto naselenie.
        (10) Vo postapuvaweto so albanskite paravoeni formacii na takanare~ena “ONA” treba da se poa|a od slednite principi:
                (10.1) So pripadnicite na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” ne smeat da se vodat razgovori, pregovori ili sklu~uvaat dogovori za razoru`uvawe po metodot na razoru`uvaweto na teroristi~kata organizacija “OVPMB” vo ju`na Srbija,
                (10.2) Samoproglasenite pripadnici na albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” ne smeat da se transformiraat vo ili da dobijat status na pripadnici na vooru`enite sili na Makedonija, po nitu eden osnov, vo bilo koja forma i vo bilo koe vreme. Posebno pripadnicite na albanskite paravoeni formacii ne smeat da dobijat status na t.n. Kosovski korpus,
                (10.3) Lica koi u~estvuvale vo albanskite paravoeni formacii i teroristi ne mo`at da bida birani na odgovorni funkcii vo dr`avata nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo, nitu pak politi~kite partii koi participiraat vo Vladata i Sobranieto imaat pravo niv da gi predlagaat i prifa}aat nezavisno dali se predlozi na nekoi koalicioni partneri, zatoa {to na toj na~in vo dr`avnata administracija se involviraat petokolonisti, koi go razoruvaat sistemot odvnatre, a prelevaj}i informacii ja oslabnuvaat negovata efikasnost,
                (10.4) Rehabilitacijata, reintegracijata i resocijalizacijata na neovlasteno vooru`enite ekstremisti koi izvr{ile krivi~ni dela i zlostorstva protiv ~ove{tvoto treba da se vr{i vo soglasnost so kaznenite sankcii vo nadle`nite kazneno-popravni institucii. Apsolutno se otfrla mo`nosta ovie lica da se vklu~at vo regularnite vooru`eni sili na Makedonija. Onie koi se poslu`ile so teror i oru`je ne mo`e da bidat ~uvari na redot i mirot.
                (10.5) Rehabilitacijata, reintegracijata i resocijalizacijata na civilnoto naselenie koe neovlasteno poseduvalo oru`je i rasprskuva~ki materijali {to gi predalo vo vremeto na amnestijata da se vr{i so specijalni programi na edukacija za so`itelstvo, tolerancija i antirasizam (predavawa, informativni emisii na elektronskite i vo pe~atenite mediumi, bro{uri, reklami i sli~no),
                (10.6) Rehabilitacijata, reintegracijata i resocijalizacijata na semejstvata na zaginatite pripadnici na vooru`enite sili na Makedonija da se vr{i so specijalni programi za pomo{, posttraumatska terapija na nivnite roditeli, soprugi i deca, re{avawe na nivniot socijalen status so specijalni prava, re{avawe na pra{aweto za vrabotuvawe, socijalna pomo{, stanbenoto pra{awe, pomo{ za pogrebni tro{oci i izgradba na nadgrobni spomenici i formirawe posebna slu`ba vo ramkite na ministerstvata za vnatre{ni raboti i odbrana,
                (10.7) Rehabilitacijata, reintegracijata i resocijalizacijata na invalidiziranite pripadnici na vooru`enite sili da se vr{i so specijalni programi za vrabotuvawe, socijalna pomo{ do vrabotuvawe, posttraumatsko tretirawe, pravo na benificirana voena penzija ili benificiran sta` i sli~ni merki,
                (10.8) Dr`avata mora da donese posebna programa za pomo{ na civilite za izgradba na ku}ite i domovite sru{eni ili o{teteni so voeni dejstvija vo kriznite podra~ja, dokolku istite ne u~estvuvale i ne gi pomagale  paravoenite formacii, i za toa gra|aninot poseduva legitimna dokumentacija za `itelstvo i legalna dokumentacija za gradba, odnosno grade`na dozvola i urbanisti~ka soglasnost. Ne smee dr`avata da se doveduva vo sostojba da ja finansira gradbata na divogradbi. No, dr`avata mora da ja nadomesti bezrezervno {tetata od uni{tuvawe ili pcovisuvawe na dobitokot i `ivinata i uni{tuvaweto na letinata.
                (10.9) Prezemawe na merki za bezbedno vra}awe na site raseleni Makedonci vo naselenite mesta od kade {to bile nasilno raseleni ili iseleni od bezbednosni pri~ini.
                (10.10) Dr`avata mora pod itno da go re{i socijalniot status na vremeno raselenite lica od podra~jata zafateni so voeni dejstvija (smestuvawe, ishrana, obleka, obvrski sprema rabota, za decata sprema u~ili{tata, za studentite sprema fakultetite, zdravstvenoto osiguruvawe i li~nata dokumentacija).
                (10.11) [to se odnesuva do li~nata dokumentacija na gra|anite od podra~jata zafateni so voeni dejstvija, Vladata pod itno treba da go preispita pravoto na zdravstveno osiguruvawe zaradi izbegnuvawe na mo`nosta od zdravstvena za{tita za lica koi nemaat makedonsko dr`avjanstvo, a na smetka na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, odnosno na ostanatite obvrznici. Na site lica koi pred zdravstvenite ustanovi se deklariraat za raseleni lica od podra~jata zafateni so voeni dejstvija, dr`avata mora da iznajde na~in od eden punkt, po slu`bena dol`nost, a na barawe na gra|aninot, da im izdava uverenija dali se dr`avjani na Republika Makedonija, vrz osnova na koi edinstveno mo`e da se prifa}a participacija vo zdravstvenata za{tita i uslugi do krajot na krizata i normaliziraweto na odnosite vo zemjata.
                (10.12) Objavata deka albanskite paravoeni formacii izvr{ile uni{tuvawe na li~nata dokumentacija na gra|anite od kriznite podra~ja zafateni so voeni dejstvija mo`e i mora vedna{ da se proveri za sekoe lice vo mati~nata evidencija, zaradi zloupotrebi i manipulacii od lica koi nelegalno i nezakonski prestojuvaat na teritorijata na Republika Makedonija, bez makedonsko dr`avjanstvo. Vpro~em taa objava i be{e dadena vo funkcija na alibi za site onie na koi navodno albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” im gi uni{tile li~nite dokumenti, a de fakto i ne gi poseduvaat, bidej}i se nelegalno doseleni Kosovari bez makedonsko dr`avjanstvo i legalna dokumentacija za prestoj i `iveali{te.
                (10.13) Otvorawe na policiski stanici vo site naseleni mesta vo zemjata zafateni i so indicii za zafa}awe so vooru`eni dejstvija.
                (10.14) Obuka i trening na dopolnitelen kontingent na uniformirani policajci (i ma`i i `eni) pripadnici na nacionalnite etni~ki malcinstva koi vo me{ani patroli }e patroliraat i }e gi izvr{uvaat rabotnite zada~i na ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo naselenite mesta kade vo mnozinstvo se pripadnicite od nacionalnite etni~ki malcinstva. Vo sostav na vooru`enite sili na Makedonija ne smee da se uniformiraat, regrutiraat ili mobiliziraat lica koi u~estvuvale ili & m pomagale na vooru`eni paravoeni i teroristi~ki formacii i grupi.
        (11) Ureduvawe na pra{aweto za funkcioniraweto na vooru`enite sili na Makedonija i komanduvaweto so niv. Ova pra{awe posebno se aktuelizira vo kontekst na aktuelnata kriza vo Makedonija od aspekt na edinstvo vo komanduvaweto so vooru`enite sili i koordiniranosta me|u Armijata i Policijata, ili me|u elitnite edinici na ministerstvata za vnatre{ni raboti i odbrana - “Tigrite” i “Volcite”. Ova i od pri~ina {to, nekoordiniranosta mo`e da se multiplicira vo uslovi na koaliciona Vlada, koga so ministerstvoto za vnatre{ni raboti rakovodi minister od edna, a so ministerstvoto za odbrana da rakovodi minister od druga politi~ka partija, oponentni me|usebno. Nekoordiniranosta ja naru{uva dopolnitelno mirot i bezbednosta na zemjata i gi zagrozuva `ivotite i imotite na gra|anite. Pritoa treba da se imaat vo predvid slednite fakti:
                (11.1) Vo ~lenot 122 stav 1 od Ustavot na Republika Makedonija se veli deka „Vooru`enite sili na Republika Makedonija go {titat teritorijalniot integritet i nezavisnosta na Republikata“.
                (11.2) Koga zapo~na agresijata vrz Republika Makedonija i vremenata okupacija na delovi od nejzinata teritorija, politi~kiot establi{ment dolgo vreme vode{e jalovi diskusii, dali Armijata na Republika Makedonija ima pravo da se anga`ira vo operacii na celata teritorija na Republikata, ili “vo vnatre{nosta”. Zaradi „zakonsko pokritie“ na operaciite na Armijata na Republika Makedonija vo vnatre{nosta na Republikata, so odluka, grani~niot pojas be{e pro{iren na nekolku kilometri, pa na deset kilometri. Spored Ustavot na Makedonija, teritorijalniot integritet i nezavisnosta na Republikata ne se branat samo na grani~nata linija i vo grani~niot pojas, tuku na celata nejzina teritorija. Proglasuvaweto na bilo kakvi „slobodni“ ili „oslobodeni“ teritorii na bilo koja to~ka na teritorijata na Republika Makedonija, bez kontrola na vooru`enite sili na Makedonija (nezavisno dali stanuva zbor za Policijata ili Armijata) e naru{uvawe na teritorijalniot integritet i nezavisnosta na zemjata. Zatoa, ne smee da se zaboravi deka vo slu~aj na naru{uvawe na teritorijalniot integritet i nezavisnosta na zemjata, Armijata na Republika Makedonija kako del od vooru`enite sili na Makedonija mo`e da se anga`ira na celata teritorija na Makedonija, kade {to taa povreda od bilo kogo, od zemjata ili od stranstvo, e izvr{ena.
                (11.3) Se povede golema polemika za nekoordiniranosta na vooru`enite sili na Makedonija vo spravuvaweto so albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”. Pritoa se misli na nekoordiniranosta me|u Armijata i Policijata. No, i toa e storeno zaradi propu{tawe na ustavni kompetencii na pretsedatelot na Republikata, najverojatno zaradi lo{i soveti i lo{o ~itawe ili ne~itawe na Ustavot na Republika Makedonija. Imeno, spored ~lenot 79 stav 2 od Ustavot na Republika Makedonija, „Pretsedatelot na Republika Makedonija e vrhoven komandant na vooru`enite sili na Makedonija.“ Vooru`enite sili na Makedonija ne gi so~inuvaat samo Armijata na Republika Makedonija, tuku i Policijata, kako vooru`en segment vo op{testvoto, isto kako i site vooru`eni lica, vo soglasnost so zakon. Pritoa mora da se ka`e deka, namerno ili nenamerno, Zakonot za odbrana na Republika Makedonija ustavnata kategorija „vrhoven komandant na vooru`enite sili na Makedonija“ ja izedna~i ili derogira so kategorijata „vrhoven komandant na Armijata“ {to ne e vo soglasnost so Ustavot na Republikata. (Vo starite zakoni za odbrana, i na Makedonija i na porane{na SFRJ, taa funkcija „vrhoven komandant na vooru`enite sili“ be{e dobro razrabotena i operacionalizirana). Zatoa golema gre{ka se napravi {to Pretsedatelot na Republikata kako vrhoven komandant na vooru`enite sili na Makedonija, vo uslovi na vojna i agresija od stranstvo ne go prezede rakovodeweto, odnosno komanduvaweto so site vooru`eni sili na Makedonija, tuku go rakovode{e samo segmentot na ARM, {to predizvika kardinalni gre{ki vo nekoordiniranosta na vooru`enite sili (Armijata i Policijata i nivnite elitni edinici) na teren. Za `al, i vo Planot za razoru`uvawe, koordiniraweto so zdru`enite sili (na ARM i Policijata) e predadeno na nekompetentno telo (koordinativno telo vo Vladata na Republika Makedonija) {to e sprotivno i na Ustavot na Republika Makedonija. Imeno, Pretsedatelot na Republikata vo otsustvo na zakonski razraboten mehanizam za vooru`enite sili na Makedonija, nivnoto funkcionirawe i komanduvaweto so niv, treba{e samo da donese odluka za formirawe [tab ili Zdru`ena komanda na voru`enite sili na Makedonija vo koj }e vlezea resornite ministri za vnatre{ni raboti i odbrana, generalot na Policijata, na~alnikot na General{tabot na ARM, direktorot na Agencijata za razuznavawe, komandantot na republi~kiot [tab za civilna za{tita i u{te nekoj resoren kadar vo segmentot na vooru`enite sili na Makedonija. Komanduvaweto, mobilizacijata i site drugi merki vo ovoj slu~aj se vo racete na pretsedatelot na Republikata, tuka nema osnova drug da gi prezeme tie kompetencii, bidej}i po Ustav ne mu pripa|aat, se razbira, vo uslovi na vojna, agresija i okupacija na delovi od teritorijata na Republikata, kakva {to e situacijata vo Makedonija denes. Vo konkretniov slu~aj, izvr{ena e neustavna subverzija na kompetenciite na pretsedatelot na Republikata, bidej}i pretsedatelot na Republikata se tretira samo kako vrhoven komandant na Armijata na Republika Makedonija, a koordinacijata na zdru`enite sili e doverena da ja vr{i ~len na Vladata, {to e nedopu{tivo i neustavno. A, pretstavuva i me{awe na kompetenciite na vlastite, odnosno sudir na nadle`nostite me|u nositelite na vlasta. Duri i me|usebniot dogovor na nositelite na vlasta ne mo`e da gi suspendira ili promeni nivnite kompetencii utvrdeni so Ustavot na zemjata.
        (12) Utvrduvawe na vistinskoto ime na krizata vo Makedonija, kako osnova za soodvetna terapija. Imeno, vrz Makedonija e izvr{ena agresija od stranstvo, od srpskata provincija Kosovo pod jurisdikcija na Organizacijata na Obedinetite Nacii, {to e presedan vo me|unarodnata zaednica. Agresijata vrz Makedonija ne e izvr{ena od teroristi~ki grupi ili teroristi~ki organizacii, tuku od paravoeni formacii so struktura na edinici i sistem na komanduvawe. Nezavisno kolku i da e toa improvizirano ili regrutniot sostav na ovie paravoeni formacii e sostaven prete`no od lica so kriminalno dosie, stranski platenici, stranski instruktori, dileri na droga, {verceri so oru`je, trgovci so belo robje, me|unarodni kriminalci, voeni profiteri, makroa na prstitutki. I nezavisno {to otposle agresijata, na teritorijata na Makedonija e razviena struktura na mobiliziran regruten sostav prete`no od dr`avjani na Republika Makedonija od albanska nacionalnost. Vo cel svet teroristite se predmet na opservacija na Policijata. Vo konkretniov slu~aj vo Makedonija, vo spravuvaweto so niv, be{e vklu~ena i Armijata, {to sozdade pogre{na pretstava kaj me|unarodnata zaednica deka Makedonija primenuva nesoodvetna vooru`ena sila vrz teroristi. I, povtorno, nezavisno {to od taa upotreba na nesoodvetna vooru`ena sila ne vidovme nitu eden mrtov terorist. (Ne deka ne gi ima{e i toa poprili~no, tuku zaradi neprijavuvawe vo mati~ni~te knigi na umrenite, zaradi manipulacii vo prestojniot popis, regrutirawe na nelegalno doseleni lica na smetka na li~nata dokumentacija na zaginatite i kalkulacii so izborite.) Makedonija vooru`enite ekstremisti mora da gi imenuva so imeto koe im soodvetstvuva - paravoeni formacii! Ili, albanski paravoeni formacii na takanare~enata “Osloboditelna nacionalna armija” koi }e se ozna~at kako agresor na dr`avata i celna grupa. Toga{ i upotrebata na Armijata vo operaciite za nivno uni{tuvawe, odnosno odbrana na teritorijalniot integritet i nezavisnosta na dr`avata na celata teritorija na Makedonija dobiva vo zna~ewe i ima legitimitet pred me|unarodnata zaednica.
        (13) Vo vrska so barawata za promeni na Ustavot na Republika Makedonija se utvrduvaat slednite zabele{ki:
                (13.1) Ustavot na Republika Makedonija e gra|anski, so prava i slobodi na nacionalnite malcinstva povisoki i po kvalitet posuperiorni daleku nad site dosega utvrdeni me|unarodni standardi za ~ovekovi i gra|anski prava i slobodi.
                (13.2) Ustavot na Republika Makedonija ne e generator za zastoj vo politi~kite reformi vo zemjata. Naprotiv, barawata na albanskite paravoeni formacii i nivnite politi~ki pretstavnici se alibi za secesija, okupacija na teritorii i demonta`a na dr`avata Makedonija vo namerata na sozdavawe “Golema Albanija”, odnosno “Golemo Kosovo” na osnovite na nacional-socijalizmot, odnosno rasizmot i nacizmot.
                (13.3) Albancite vo Makedonija gi u`ivaat site ~ovekovi i gra|anski prava, a Ustavot toa go garantira daleku nad me|unarodno prifatenite standardi. To~no e deka vo Ustavot se potrebni opredeleni korekcii, no, toa treba da se odlo`i i da se izvr{i vo mir, koga }e se vospostavi efektivna vlast na celata teritorija na Makedonija i otkoga }e se normaliziraat sostojbite vo zemjata. Sekoe prifa}awe na kakvo i da e od deklariranite barawa na politi~kite pretstavnici na paravoenite formacii na t.n. “ONA” pretstavuva opasen presedan za permanentna ustavna kriza i secesija na dr`avata, so cel sozdavawe na “Golema Albanija”, odnosno “Golemo Kosovo”.
                (13.4) Se otfrla sekoj obid i oblik na federalizacija, konfederalizacija ili kantonizacija na zemjata i nivno operacionalizirawe vo normativniot del na Ustavot na Republika Makedonija.
                (13.5) Se otfrla konsenzualnata demokratija kako anahronizam na sovremenata demokratija i kako mo`nost za sozdavawe na pravo - malcinstvoto da go uzurpira mnozinstvoto so epilog blokada na sistemot i separacija.
                (13.6) Se otfrla promenata na Preambulata na Ustavot. Od Preambulata ne proizleguvaat pravata i slobodite na gra|anite tuku se konstatira istoriskata geneza na Makedonskata dr`ava i vekovnata borba na makedonskiot narod za nacionalna i socijalna sloboda. Taa istoriska geneza e nemenliv istoriski fakt, koj{to voop{to ne gi ograni~uva, nitu gi suspendira pravata i slobodite na gra|anite na Makedonija, nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo i versko uveruvawe. Preambulata ne e sostaven del na normativniot del na Ustavot od koja{to prizleguvaat prava i obvrski. Preambulite na ustavite na mnogu dr`avi vo svetot ja odrazuvaat istoriskata geneza na dr`avnosta i toa nikomu ne mu smeta, dali vo odnos na dominantnata vera ili istoriskiot kontinuitet za dr`avnost na mnozinskiot etnos, odnosno narod. Dovolna e komparacijata samo so preambulata na Ustavot na Republika Albanija. Onie koi baraat bri{ewe na preambulata od Makedonskiot Ustav neka dobro ja pro~itat i recipro~no neka ja prepi{at preambulata na Albanskiot Ustav.
                (13.7) Se otfrla baraweto za bri{ewe na ~lenot 19 stavovite 3 i 4 od Ustavot na Republika Makedonija vo delot na Makedonskata pravoslavna crkva, zatoa {to Makedonskata pravoslavna crkva e istoriskata geneza na makedonskiot narod, dr`ava, kultura, jazik i pismo. Makedonskata pravoslavna crkva e osnovata na verata na narodot na ovie prostori pred site crkvi i verski zaednici sozdadeni vo odredenite istoriski okolnosti. Notifikacijata na Makedonskata pravoslavna crkva ne go oktroira pravoslavieto za dr`avna religija, nitu go suspendira pravoto na gra|anite na sloboda na veroispoved. Notifikacijata na Makedonskata pravoslavna crkva vo Ustavot e istoriski dolg poradi dr`avnosta, ne e diskriminatorska i ne gi doveduva drugite verski zaednici vo neramnopravna polo`ba, zatoa {to ne im go odzema pravoto na gra|anite na sloboda na veroispovesta. Ustavite na mnogu zemji go reguliraat pra{aweto za dominantnata ili istoriski prisutna vera na toj prostor.
                        (13.7.1) Imaj}i go sepak zna~eweto na najgolemite konfesii vo Makedonija, pravoslavieto, islamot i katolicizmot, po primerot na pozitivnite iskustva na opredeleni demokratii po`elno e i mo`no e donesuvawe na tri posebni zakoni so koi }e se uredi nivniot status vo dr`avata: Zakon za Makedonskata pravoslavna crkva, Zakon za Islamskata verska zaednica i Zakon za Katoli~kata crkva vo Makedonija. Toa e racionalno i optimalno re{enie koe vo zakonodavna smisla }e gi izedna~i najgolemite konfesii vo zemjata vo tretmanot na statusot vo op{testvoto i odnosot so dr`avata.
                        (13.7.2) Pozitivno e re{enieto so Zakonot za verskite zaednici da se utvrdi formirawe na Sovet na crkvite i verskite zaednici kako sovetodavno telo za koordinacija i razmena na mislewa me|u crkvite i verskite zaednici za verskite slobodi, pravnata pozicija na crkvite i verskite zaednici vo op{testvoto i dr`avata i preventivno eliminirawe na konflikti me|u crkvite i verskite zaednici vo Makedonija.
                (13.8) Se otfrla sekoe ustavno ili zakonsko sankcionirawe na proglasuvaweto, odnosno vostanovuvaweto na bilo koj drug malcinski jazik i negovoto pismo, osven makedonskiot i negovoto kirilsko pismo, za slu`ben jazik na celata teritorija na Makedonija ili na nejzin del kako beleg na dr`avnosta.
                (13.9) Se otfrla voveduvaweto na albanskiot kako vtor slu`ben jazik vo zemjata, kako diskriminacija vo odnos na jazicite na ostanatite nacionalni etni~ki malcinstva vo Makedonija.
                (13.10) Se otfrla mo`nosta del od edinicite na lokalnata samouprava da mo`at da se zdru`uvaat na etni~ka osnova, kako legalizacija na teritorijalna avtonomija ili teritorija so specijalen status, poradi potvrdeni indicii na secesija i otcepuvawe. Toa pravo mo`e da bide sankcionirano samo za site edinici na lokalnata samouprava vo edinstvena Zaednica na edinicite na lokalnata samouprava na Makedonija.
                (13.11) Utvrduvawe merki za za{tita na pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo edinicite na mesnata i lokalnata samouprava kade {to mnozinstvo ili vo zna~itelen broj se pripadnicite na nacionalnite etni~ki malcinstva, {to pretstavuva obvrska na dr`avata spored me|unarodnoto pravo.
                (13.12) Se otfrla zakonskoto sankcionirawe na pravoto na promena na toponimijata, oronimijata i hidronimijata, imiwata na gradovite i naselenite mesta na jazicite na nacionalnite etni~ki malcinstva, zaradi edinstvoto i pravo na nacionalen identitet na toponimijata, oronimijata i hidronimijata pred me|unarodnata zaednica i me|unarodnite konvencii.
                        (13.12.1) Vo ovaa smisla pod itno treba da se otstranat i redovno da se otstranuvaat so zakonski sankcii site soobra}ajni znaci i patokazi koi promoviraat pove}ekratna toponimija, oronimija i hidronimija, osven latini~nata transkripcija na makedonskata toponimija, oronimija i hidronimija na angliski jazik i negovoto latini~no pismo. Promenata na toponimijata, oronimijata i hidronimijata vo Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija, vo Albanija, posle nivnata okupacija i jurisdikcija od strana na Grcija, Bugarija i Albanija ne smee da se inaugurira i vo Republika Makedonija.
                (13.13) Se otfrla mo`nosta vodeweto na mati~nite knigi da se prenese vo nadle`nost na edinicite na lokalnata samouprava zaradi strav od manipulirawe i falsifikuvawe. Za ovaa ocenka ve}e postojat indicii i praktika.
                (13.14) Dr`avata mora da prezeme merki za spre~uvawe na izgradba na site nelegalno izgradeni spomeni~ni obele`ja na li~nosti i nastani inspirirani i povedeni od porazenata ideologija vo Vtorata svetska vojna - nacizmot i fa{izmot, odnosno koi bile na stranata na italijanskiot fa{isti~ki okupator i naci-fa{isti~kata kreacija “Golema Albanija”, ili se borele vo razni vooru`eni formacii za spre~uvawe na sozdavaweto na Makedonskata dr`ava (balisti, ~etnici i drugi protivnici na Makedonija) i istite treba da gi otstrani.
                (13.15) Dr`avata mora da prezeme merki za disciplina na dano~nite obvrznici i redovno pla}awe na danocite i carinite, komunalnite taksi, radio-difuznata taksa, smetkite za struja i tuka etni~koto poteklo ili verskoto uveruvawe ne mo`at da bidat alibi za evazija i neizvr{uvawe na obvrskite.
                (13.16) Upotrebata na znamiwata na stranski dr`avi koi se mati~ni za pripadnicite na narod koi vo Makedonija imaat status na nacionalno etni~ko malcinstvo mora da se sankcionira so pravo na slobodna upotreba vo privatniot `ivot i na privaten imot na celata teritorija na Republikata samo zaedno so dr`avnoto zname na Republika Makedonija, osven pred i vo dr`avni institucii, institucii na edinicite na lokalnata i mesnata samouprava, javni ustanovi, na soobra}ajnici, ulici, pati{ta, zemja i imoti vo dr`avna sopstvenost. Zabranata na upotrebata na dr`avni znamiwa na stranski dr`avi mora da se odnesuva i za politi~kite partii vo upotrebata pri partiski aktivnosti, pred i vo partiski prostorii i imoti, za vreme izborni kampawi i mitinzi, zatoa {to partiite se legitimni institucii za u~estvo na gra|anite vo vlasta. Znamiwata i simbolite na politi~kite partii ne mo`e da li~at i da bidat isti ili sli~ni so znamiwata i simbolite na stranski dr`avi i edinici na lokalnata i mesnata samouprava.
                (13.17) Nau~no-kulturnite ustanovi na Makedonija (MANU, institutite za nacionalna istorija, makedonski jazik, folklor, katedrite za etnologija, muzeite, arhivite i drugi) treba da prezemat seriozni merki i da razvijat {iroka kampawa za razobli~uvawe na sekoe falsifikuvawe na makedonskiot etni~ki, jazi~en, klturen, verski, istoriski i dr`aven identitet, kontinuitet, nasledstvo, prostor i entitet od strani nadvor od Makedonija i vo Makedonija i negovo afirmirawe i za{tita.
        (14) Donesuvawe Zakon za obes{tetuvawe na ~lenovite na potesnoto semejstvo na zaginatite i ranetite pripadnici na vooru`enite sili na Makedonija vklu~eni vo operacii za za{tita na teritorijalniot integritet i suverenitet i nezavisnosta na zemjata. Pritoa ne smee da se pomagat semejstvata na lica koi aktivno u~estvuvale i zaginale vo albanskite paravoeni formacii.
                (14.1) Pod pripadnik na vooru`enite sili na Makedonija se podrazbira sekoe so zakon vooru`eno lice na zada~a od nadle`en organ za za{tita i odbrana na teritorijalniot integritet i suverenitet i nezavisnosta na zemjata (pripadnik na: Policijata, ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vojnik i oficir, ministerstvoto za odbrana, Agencijata za razuznavawe, Civilnata za{tita i drugo utvrdeno so zakon vooru`eno lice).
        (15) Podnesuvawe na barawe do Ha{kiot tribunal za voeni zlostorstva vo porane{na SFRJ za poveduvawe istraga protiv albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” za storeni voeni zlostorstva protiv ~ove{tvoto:
                (15.1) Elementi na genocid i nasilno etni~ko ~istewe vrz Makedoncite i drugite ne-albanci od naselenite mesta kade {to Albancite se mnozinstvo ili vo zna~itelen broj, so zastra{uvawe, verbalno i so oru`je zakanuvawe i progonuvawe, odnosno proteruvawe.
                (15.2) Zatvorawe na ventilite na Lipkovskoto ezero prekinuvaj}i go vodosnabduvaweto vo kumanovskiot region so {to se predizvika humanitarna katastrofa - zagrozuvawe na `ivotite i zdravjeto na okolu 100.000 gra|ani.
        (16) Itno prezemawe na `estoka i bezmilosna vooru`ena akcija za osloboduvawe na bilo koj izvor ili akumulacija na voda koi slu`at za voda za piewe na naselenieto ili za navodnuvawe na zemjata, centrali za struja ili objekti od vitalno zna~ewe za naselenieto i funkcioniraweto na instituciite na sistemot, kako i zdravstveni ustanovi, koi{to se okupirani od vooru`eni ekstremisti i teroristi, nivno uni{tuvawe i uni{tuvawe na nivnite utvrduvawa.
        (17) Zabrana na vooru`eni teroristi~ki i ekstremisti~ki dejstva, indivudalno ili vo pravoeni formacii, {to podrazbira: site onie koi se podgotvuvaat da izvr{uvaat teroristi~ki dejstvija i nivnite pomaga~i; site koi se zdru`uvaat zaradi izvr{uvawe na vooru`eni teroristi~ki i ekstremisti~ki dejstva; sobiraweto na sredstva za vooru`eni ekstremisti~ki i teroristi~ki aktivnosti; dobrovolnoto ili nasilno regrutirawe ili mobilizacija na lica kako ~lenovi ili pripadnici na paravoeni formacii ili teroristi~ki organizacii i grupi; politi~ki aktivnosti za promocija na teroristi~ki organizacii i grupi koi se naso~eni kon nasilno urivawe na ustavniot poredok na Republikata i kon pottiknuvawe ili povikuvawe na voena agresija ili razgoruvawe na nacionalna, rasna ili verska omraza ili netrpelivost; kako i proizvodstvoto, nabavkata i nelegalnoto poseduvawe na  oru`je i eksplozivni sredstva i rasprskuva~ki materijali; koi{to mora da se sankcioniraat kako krivi~ni dela so visoki pari~ni kazni od 1.000.000 do 3.000.000 evra vo denarska protivvrednost ili so strogi kazni zatvor vo traewe od 30 do 40 godini zatvor.
        (18) Imaj}i predvid deka Albancite se edno od pove}eto nacionalni etni~ki malcinstva vo Makedonija treba da se otfrli mo`nosta za makedonsko-albanski dijalog za smetka na suspenzijata na pripadnicite na ostanatite nacionalni etni~ki malcinstva i interesite za nivnata polo`ba i prava vo zemjata. Naprotiv, treba da se obezbedi ednakvost za site nacionalni etni~ki malcinstva i vo dijalogot i vo polo`bata i pravata.
        (19) Unapreduvawe na polo`bata i pravata na Makedoncite so islamska veroispoved, kako neraskinliv i neotu|iv del od makedonskiot narod, prosledeno so:
                (19.1) Sobranieto na Republika Makedonija da upati javno izvinuvawe na Makedoncite od islamska veroispoved za site dosega storeni op{testveni i istoriski nepravdi i da izrazi iskreno `alewe, bidej}i Republika Makedonija na ovoj neraskinliv del od makedonskiot narod ne posveti dovolno vnimanie vo izminatite pedeset i pet godini, prepu{taj}i go na tivka denacionalizacija i asimilacija preku politizacija na Islamot i na migracija vo Turcija i svetot,
                (19.2) Vladata na Republika Makedonija da donese posebna Nacionalna programa za Makedoncite od islamska veroispoved vo koja{to }e se utvrdi strategijata i dinamikata na stopanskiot, kulturniot i op{testvniot razvoj na naselenite mesta i pobrz razvoj na stopanski nedovolno razvienite podra~ja kade {to `iveat Makedoncite muslimani, kako osnoven preduslov za nadminuvawe na zaostanatosta i spre~uvaweto na emigracijata vo stranstvo na ovoj del od makedonskiot narod,
                (19.3) Vladata na Republika Makedonija da prezeme merki za pottiknuvawe na ekonomskiot napredok i za poramnomeren prostoren i regionalen razvoj, kako i za pobrz razvoj na stopanski nedovolno razvienite podra~ja,
                (19.4) Instituciite na dr`avnata vlast da povedat smetka i prezemat konkretni merki za za{titata i afirmacijata na etni~kiot, jazi~niot, kulturniot, verskiot, istoriskiot i dr`avniot identitet, kontinuitet, nasledstvo, prostor i entitet na Makedoncite so islamska veroispoved,
                (19.5) Vladata na Republika Makedonija da gi prezeme site merki zaradi spre~uvawe na, nadvor od ustavnite ramki, devalviraweto na sodr`inata na pravoto na obrazovanie, odnosno obrazovanieto da se koristi vo nasoka na promena na etni~kiot identitet na del od u~enicite Makedonci od islamska veroispoved,
                (19.6) Site politi~ki partii i instituciite na vlasta da prezemat merki Makedoncite so islamska veroispoved soodvetno da bidat zastapeni vo instituciite na vlasta na site nivoa, kako i voop{to vo odnos na  vrabotuvaweto. Ova se predlaga posebno zaradi otvorenata zloupotreba na Islamot vo albaniziraweto i potur~uvaweto na Makedoncite so islamska veroispoved i imaj}i predvid deka vo podgotovkite na popisot, ovoj del od makedonskiot narod }e bide najmnogu izlo`en na manipulacii i {pekulacii za popi{uvawe kako Albanci ili Turci. Toj proces ve}e e prisuten vo selata Labuni{ta, Ba~i{ta, Dolno Koli~ani, Centar @upa…
        (20) Gri`a za polo`bata i pravata na Gorancite koi se etni~ki Makedonci od islamska veroispoved, koi `iveat na svoite avtohtoni etni~ki prostori vo oblasta Gora, vo ju`niot del na Kosovo, severniot del na Republika Albanija i severo-zapadniot del na Republika Makedonija, koi od istoriski pri~ini ostanaa podeleni vo tri dr`avi, na trome|ieto me|u Republika Makedonija, Sojuzna Republika Jugoslavija i Republika Albanija.
                (20.1) Sobranieto na Republika Makedonija da upati javno izvinuvawe na Gorancite kako Makedonci od islamska veroispoved za site dosega storeni op{testveni i istoriski nepravdi i da izrazi iskreno `alewe, bidej}i Republika Makedonija na Gorancite kako neraskinliv del od makedonskiot narod ne posveti dovolno vnimanie vo izminatite pedeset i pet godini, prepu{taj}i gi na tivka denacionalizacija i asimilacija preku politizacija na Islamot i na migracija vo svetot.
                (20.2) Vladata na Republika Makedonija da pobara specijalen status za oblasta Gora {to podrazbira, poseben re`im na malograni~en promet, specijalni propusnici za Gorancite za vlez vo Republika Makedonija i makedonsko dr`avjanstvo za Gorancite,
                (20.3) Vladata na Republika Makedonija da gi prezeme site merki za organizirawe na nastavata na makedonski jazik za Gorancite vo osnovnite u~ili{ta vo oblasta Gora i vo gimnazijata vo Draga{, so nastaven kadar, u~ebnici i u~ebni pomagala na makedonski jazik i opremuvawe na u~ili{tata,
                (20.4) Vladata na Republika Makedonija da gi prezeme site merki za bezuslovno i itno otvorawe na grani~niot premin Strezimir-Restelica,
                (20.5) Vladata na Republika Makedonija na Gorancite vo Republika Makedonija bezuslovno da im izdade makedonsko dr`avjanstvo,
                (20.6) Nadle`nite institucii na Republika Makedonija da gi prezemat site merki za humanitarno i socijalno zgri`uvawe na Gorancite koi vo Republika Makedonija prestojuvaat kako rezultat na kosovskata kriza,
                (20.7) Instituciite na dr`avnata vlast da povedat smetka i da prezemat merki za polo`bata i pravata i za za{titata i afirmacijata na makedonskiot etni~ki, jazi~en, kulturen, verski, istoriski i dr`aven identitet, kontinuitet, nasledstvo, prostor i entitet na Gorancite pred civilnata administracija na Organizacijata na Obedinetite Nacii na Kosovo (UNMIK), Komandata na edinicite na NATO na Kosovo (KFOR) i jugoslovenskite vlasti.
                (20.8) Pritoa treba da se imaat predvid slednite fakti:
                        (20.8.1) Gorancite, odnosno Makedoncite od islamska veroispoved se neraskinliv i neotu|iv del od makedonskiot narod kako poseben etnos,
                        (20.8.2) Niz celo Kosovo, prete`no vo: Gora, Prizrenska @upa, Prizren, \akovica, Orahovec, Istok, Pe}, Vitomirica, Pri{tina, Kosovska Mitrovica, Gnilawe i drugi mesta, `iveat okolu 100.000 Makedonci od islamska veroispoved,
                        (20.8.3) Vladata na Republika Makedonija, vo odnosite so Vladata na SR Jugoslavija i UNMIK, da pobara posebni merki za oblasta Gora so svoite 400 km2 i okolu 16.000 avtohtoni etni~ki Makedonci koi zboruvaat ~ist makedonski jazik.
        (21) Donesuvawe na Zakon za proglasuvawe na del od [ar planina za nacionalen park na Republika Makedonija.
        (22) Gradewe merki na doverba vo instituciite na sistemot i me|uetni~kata tolerancija, razbirawe i po~ituvawe preku: pe~atenite i elektronskite mediumi; pi{ani poraki; spotovi; panoa; reklami; letoci; seminari; tribini; trkalezni masi; razgovori; poseti po u~ili{tata od javni li~nosti i razgovori na aktuelni temi so u~enicite i studentite; zadol`itelno voveduvawe peewe na nacionalnata himna i istaknuvawe na dr`avnoto zname vo site osnovni u~ili{ta sekoj den pred po~etokot na prviot ~as; donesuvaweto na Zakonot za amnestija i sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie; kursevi za emancipacija na `enite; i drugi formi.
                (22.1) Vo pogled na promenite po predmetot istorija vo osnovnite i srednite u~ili{ta mora site delovi od istorijata na site narodi na Balkanot da im se prenesat na mladite takvi kakvi {to bile. Sekoe retu{irawe na istoriskite vistini i fakti zaradi “mir vo ku}a” }e bide kontraproduktivno. Mladite imaat pravo da `iveat zaedno znaej}i gi site svetli i temni strani od zaedni~kiot so`ivot. I od toa ne treba nitu da se pravat skandali, nitu od niv da se bega.
        (23) Vo pogled na dano~nata politika i disciplina se predlagaat slednite merki:
                (23.1) Donesuvawe na Zakon protiv pereweto na pari vo koe }e se razraboti metodologijata na deklariraweto na potekloto na parite pri finansiski transakcii vo gotovo i preku smetki,
                (23.2) Sozdavawe na sistem na ednakvi uslovi na stopanisuvawe na site gra|ani, fizi~ki i pravni lica, ukinuvawe na monopolite, voveduvawe na koncesiite za eksploatacija na rudno bogatstvo, geolo{ki istra`uvawa i resursi od op{to javno dobro,
                (23.3) Zajaknuvawe na dano~nata disciplina i kaznenata politika sprema nediscipliniranite dano~ni obvrznici,
                (23.4) Zajaknuvawe na site dr`avni ispektorati za kontrola i nadzor vo primenata na zakonite sprema gra|anite i dano~nite obvrznici,
                (23.5) Obezbeduvawe na merki za naplata od gra|anite na radiodifuznata taksa, komunalnite taksi, smetkite za struja, telefonskite smetki i drugi dava~ki,
                (23.6) Prezemawe na merki za sankcionirawe na mitoto i korupcijata kaj dr`avnite slu`benici i nositelite na javni funkcii,
                (23.7) Urbanizacija na prostorot i regulirawe na divogradbite, so zabrana na izgradba na bilo kakov objekt bez soodvetnata urbanisti~ka soglasnost i grade`na dozvola i urivawe na sekoja divogradba, so a`urna rabota na grade`niot inspektorat,
                (23.8) Kontrola na kvalitetot na hranata od doma{no poteklo i posebno od uvoz,
                (23.9) Zajaknuvawe na carinskata kontrola i slu`ba.
        (24) Reintegracija i rehabilitacija na site otpu{teni i degradirani stru~ni kadri od bezbednosnite strukturi na Makedonija i nivno rasporeduvawe na soodvetni rabotni mesta koi{to odgovaraat na nivnite kvalifikacii.
        (25) Gri`a na Makedonija za polo`bata i pravata na Makedoncite vo Republika Albanija,
                (25.1) Animirawe na pra{awata za polo`bata i pravata na Makedoncite vo Republika Albanija pred site me|unarodni organi, organizacii i zaednici, posebno vo evropskite integracii i nivno unapreduvawe,
                (25.2) Donesuvawe Nacionalna strategija za polo`bata i pravata na Makedoncite vo sosednite zemji na Republika Makedonija.
        (26) Sklu~uvawe na Dogovorot za prijatelstvo i sorabotka me|u Republika Makedonija i Republika Albanija, koj e dostaven od Makedonija vo Albanija u{te vo 1999 godina.
        (27) Sklu~uvawe na makedonsko-albanska me|udr`avna bilateralna Konvencija za malcinskite prava na Makedoncite vo Albanija i na Albancite vo Makedonija i obezbeduvawe na reciprocitet vo malcinskite prava {to }e zna~i podigawe na kvalitetot na pravata na Makedoncite vo Albanija na nivo na pravata na Albancite vo Makedonija.
        (28) Svikuvawe na Balkanska Konferencija za bezbednost i sorabotka na koja balkanskite zemji }e utvrdat nepovredivost na granicite, po~ituvawe na malcinskite prava na pripadnicite na svoite narodi koi kako nacionalni malcinstva `iveat nadvor od mati~nite dr`avi vo sosednite zemji, bilateralnite dogovori me|u dr`avite vo vrska so reguliraweto na pravata na malcinstvata, prekugrani~nata sorabotka i drugi pra{awa {to se od interes za celiot region.
        (29) Itno organizirawe na otkupot i plasmanot na zemjodelskoto proizvodstvo.
        (30) Ovie Ocenki i predlog-merki se dostavuvaat do: pretsedatelot na Republika Makedonija; pretsedatelot na Vladata i ministrite vo Vladata na Republika Makedonija; pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija; parlamentarnite partii vo Republika Makedonija; SAS na MPC; EU; OON; NATO; diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva i stranskite misii vo Makedonija; OBSE; Sovetot na Evropa; Visokiot Komesarijat za malcinski prava; Visokiot komesarijat na OON za ~ovekovi prava; i drugi me|unarodni organi, organizacii i zaednici.
 

Del.broj 430/2001
16 juni 2001 godina
Skopje
 

Pretsedatel
na Svetskiot Makedonski Kongres
Todor Petrov
 
 

______________________________________________________________

        (1) So definitivnoto raspa|awe na porane{na SFRJ, se postavi i pra{aweto za dr`avjanstvoto na dr`avjanite na drugite republiki vo porane{na SFRJ koi imale prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija.
 Ovie pra{awa se uredeni so ~lenot 9 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, koj glasi:
 “Dr`avjanite na drugite republiki vo SFRJ koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj ustaven zakon imale prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija, a nemaat dr`avjanstvo na Republika Makedonija, }e mo`at da steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija vo soglasnost so Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija.”
        Toa zna~i, deka samo dr`avjanite na drugite republiki vo SFRJ koi najdocna zaklu~no so denot na vleguvaweto vo sila na Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, 17 noemvri 1991 godina, imale prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija, a nemale dr`avjanstvo na Republika Makedonija, mo`ele da steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija vo soglasnost so Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija. Ustavniot zakon e mnogu deciden deka so makedonsko dr`avjanstvo ne mo`at da se steknat dr`avjanite na drugite republiki vo porane{na SFRJ koi se na{le ili se nao|ale na teritorijata na Republika Makedonija, a nemale prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija najdocna zaklu~no so 17 noemvri 1991 godina.
        Vo ~lenot 26 od Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija, pak, toa pra{awe e uredeno na sledniot na~in: “Dr`avjanite na drugite republiki vo porane{nata SFRJ i dr`avjanite na porane{na SFRJ koi imaat prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija, mo`at da steknat dr`avjanstvo na Republika Makedonija ako vo rok od edna godina po vleguvaweto vo sila na ovoj zakon podnesat barawe, dokolku imaat postojan izvor na sredstva, se polnoletni i do podnesuvaweto na baraweto zakonski prestojuvale na teritorijata na Republika Makedonija najmalku 15 godini.”
        Imaj}i predvid deka Zakonot za dr`avjanstvo na Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 67/1992 od 3 noemvri 2001 godina) e vlezen vo sila na 11 noemvri 1992 godina, barawe za dr`avjanstvo na Republika Makedonija, vo soglasnost so ~lenot 9 od Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot mo`ele da podnesat samo onie dr`avjani na drugite republiki vo porane{nata SFRJ i dr`avjanite na porane{na SFRJ koi imale prijaveno `iveali{te na teritorijata na Republika Makedonija ne podocna od zaklu~no so 17 noemvri 1991 godina. Od onie koi podnele barawe za dr`avjanstvo na Republika Makedonija, so dr`avjanstvo na Republika Makedonija mo`ele da se steknat samo onie dr`avjani na drugite republiki na porane{na SFRJ i dr`avjanite na porane{na SFRJ koi podnele barawe vo periodot od 11 noemvri 1992 najdocna zaklu~no so 11 noemvri 1993 godina i pritoa da bile polnoletni, da imale postojan izvor na sredstva i do podnesuvaweto na baraweto zakonski da prestojuvale na teritorijata na Republika Makedonija najmalku 15 godini ili zakonski da imale prestoj vo Republika Makedonija vo periodot do 11 noemvri 1977 godina, odnosno do 11 noemvri 1978 godina, vo zavisnost koga go podnele baraweto vo dozvoleniot zakonski rok od 11 noemvri 1992 godina najdocna zaklu~no so 11 noemvri 1993 godina.
        Pritoa mora da se imaat predvid odredbite na:
                - Zakonot za dr`avqanstvo na Demokratska Federativna Jugoslavija (“Slu`ben list na DFJ” broj 64/1945),
                - Zakonot za odzemawe na dr`avqanstvoto na oficerite i podoficerite na biv{ata Jugoslovenska Vojska koi ne sakat da se vratat vo tatkovinata i na pripadnicite na vojnite formacii koi slu`ele na okupatorot i pobegnale vo stranstvo (“Slu`ben list na DFJ” broj 64/1945),
                - Zakonot za dr`avjanstvo na Federativna Narodna Republika Jugoslavija (“Slu`ben list na FNRJ” broevite 54/1946, 88/1948, 104/1948 i 105/1948),
                - Zakonot za dr`avjanstvoto na licata od podra~jeto pripoeno kon Federativna Narodna Republika Jugoslavija po Dogovorot za mir so Italija (“Slu`ben list na FNRJ” broj 104/1947),
                - Zakonot za jugoslovensko dr`avjanstvo (“Slu`ben list na SFRJ” broj 38/1964), i
                - Zakonot za dr`avjanstvo na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (“Slu`ben list na SFRJ” broj 58/1976).
        Kako i da se imaat vo predvid odredbite na:
                - Zakonot za dr`avjanstvoto na Narodna Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na NRM” broj 16/1950),
                - Zakonot za dr`avjanstvo na Socijalisti~ka Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na SRM” broj 9/1965),
                - Zakonot za dr`avjanstvoto na Socijalisti~ka Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na SRM” broj 19/1977), i
                - Zakonot za dr`avjanstvoto na Republika Makedonija (“Slu`ben vesnik na RM” broj 67/1992).
        Bidej}i DFJ be{e konstituirana kako federacija na {est dr`avi, taka i za gra|anite na DFJ be{e utvrdeno i jugoslovensko dr`avjanstvo i republi~ko dr`avjanstvo. Vo porane{na SFRJ site republiki imaa republi~ki dr`avjanstva, osven Srbija, za ~ii hegemonisti~ki krugovi va`e{e maksimata “Cela Jugoslavija - Golema Srbija” i “site Srbi vo edna dr`ava - Jugoslavija”.
        Dr`avjanite na Jugoslavija, po pravilo, bea istovremeno i dr`avjani na samo edna republika, odnosno dr`avjanite na koja i da e republika, istovremeno bea i dr`avjani na Jugoslavija.
        Dr`avjanin na porane{na SFRJ i na NRM mo`el da stane sekoe lice koe na 6 april 1941 godina imal `iveali{te vo nekoe mesto na teritorijata na NRM, do 30 juni 1948 godina da dal izjava pred izvr{en odbor na okoliski, odnosno gradski naroden odbor na ~ie podra~je se nao|a negovoto `iveali{te, deka saka da bide dr`avjanin na NRM, i ako na 28 avgust 1945 godina imal `iveali{te na teritorijata na FNRJ, no pred 6 april 1941 godina da imal `iveali{te vo nekoe mesto na teritorijata na NRM. Spored ovaa odredba brojot na Albancite denes vo Makedonija ne mo`e da bide pogolem od 10 % od vkupnata populacija smetaj}i go tuka i prirodniot prirast na onie zateknati so `iveali{te na teritorijata na NRM od pred 6 april 1941 godina. Seta razlika vo apsolutni brojki od sostojbata na 6 april 1941 godina zaklu~no so den dene{en e mehani~ki priliv na nezakonski doseleni od Kosovo i Albanija. I zatoa re~isi 50-60% od Albancite vo Makedonija denes se so poteklo, pred s#, od Kosovo i od Albanija. Zatoa i od podra~jata zafateni so voenite dejstvija predizvikani od albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA”, Albancite se iseluvaat vo Kosovo. Prakti~no se vra}aat doma, od tamu od kade {to i do{le vo Makedonija. Najgolemiot broj od Albancite vo selata vo Lipkovo se re~isi Kosovari. U{te pogolem e nivniot broj vo tetovsko i gostivarsko. Ne e za zanemaruvawe da se spomene i faktot deka zaradi nea`urnosta i nekompjuteriziranosta vo mati~nite evidencii do 1992 godina, dodeka ne se vovedoa mati~nite broevi (embg) na roditelite vo mati~nite knigi na rodenite, se slu~uva{e, tetov~anka pred pora|awe da se porodi vo bolnica vo Gostivar, da zeme ottamu izvod od mati~na kniga na rodenite, da se vrati doma vo Tetovo povikuvaj}i babica od tetovskata bolnica i povtorno da go prijavi novoroden~eto, no sega so u{te eden izvod od mati~na kniga na rodeni i vo Tetovo. I taka, eden ~ovek ima{e dva izvoda od mati~ni knigi na rodenite, dr`avata go broe{e dvapati. Izvodite se deponiraa tamu kade {to toa se vr{e{e i za sekoe novodojdeno lice ima{e dokumentirano pokritie. So voveduvaweto na mati~nite broevi (embg) i kompjuterskata obrabotka na podatocite stana sosema jasno deka edna `ena ne mo`e da se porodi dvapati za nekolku dena. Na ista {pekulativna osnova be{e pora|aweto na kosovarkite vo Makedonija so mati~na evidencija na novoroden~iwata i vo Kosovo i vo Makedonija. A, taa igra so brojkite sekoga{ doveduva do situacija na nervoza i agresija, vo vreme na popis, od strav da ne se otkrie falsifikatot so koj se baraat prava i osvojuvaat teritorii, perfidno neguvan i prikrivan.
        Se razbira, jugoslovenskite dr`avjani po site zakoni bea dol`ni dokolku se iseluvaat od edna vo druga republika da pobarat otpust od republi~koto dr`avjanstvo na Republikata od koja se iseluvaat, i da pobaraat priem vo republi~koto dr`avjanstvo na Republikata kade {to se naseluvaat. Ovaa obvrska, za `al, ne ja vr{ea golem del od Albancite doseleni mehani~ki i nelegalno (na divo) od Kosovo vo Makedonija, odnosno od dr`avata Srbija vo dr`avata Makedonija, doseluvaj}i se vo makedonski sela od kade {to se iselile Makedoncite od bilo koja pri~ina. Imeno, ne se prijavuvaa za dano~ni obvrznici, ne pla}aa taksi i drugi javni dava~ki, sakaa da se popi{uvaat i vo Srbija (na Kosovo) i vo Makedonija prika`uvaj}i se dvapati pove}e otkolku {to navistina se. Tie igri na Albancite prodol`ija s# do denes i so popisot vo Makedonija vo 1991 godina {to go bojkotiraa i so povtoreniot popis vo Makedonija vo 1994 godina i so popisot vo Jugoslavija 1981 godina i so povtoreniot popis na Kosovo vo 2001 godina. Popisot vo porane{na SFRJ vo 1981 be{e poni{ten na Kosovo i severozapadna Makedonija zaradi dvojno popi{uvawe na isto naselenie i vo Makedonija i na Kosovo. Popi{uvaweto na Kosovo vo ovaa 2001 godina, vo organizacija na civilnata administracija na OON po~na i zavr{i do brojkata 800.000 so bojkot, bidej}i 800.000 ne e isto {to i deklariranite 2.000.000 koi gi nema, nezavisno od natalitetot. Ne e golema gre{ka ako se ka`e deka edna od namerite na predizvikanata vojna vo Makedonija godinava be{e da se pome{aat brojkite zad koi se krijat barawa za prava i procentualna zastapenost vo dr`avnata administracija pove}e otkolku {to sleduva, kako alibi za teritorijalnite aspiracii. No, za da se poka`e navodna “politika na aparthejd” na Makedoncite sprema Albancite, “diskriminacija” do nivo na Crncite vo Amerika po ukinuvaweto na ropstvoto, navoden “rasizam” na Makedoncite sprema Albancite i u{te kakov ne drug biser. Deka Makedoncite nikoga{ nemale nacional-{ovinisti~ki tendencii sprema koj i da e drug gra|anin na Makedonija od nemakedonsko etni~ko poteklo dovolno zboruva faktot deka Vlasite iako najmalubrojno nacionalno etni~ko malcinstvo otsekoga{ imale najgolem broj nositeli na javni funkcii vo dr`avata ili nivnoto procentualno u~estvo vo odredeni institucii na vlasta otskoknuval so desetici pati pove}e od nivniot vkupen broj vo Republikata. Zatoa se postavuva pra{aweto, zo{to Makedoncite ne gi mrazea Vlasite, a prezemale “diskriminatorski merki” samo sprema Albancite ne dozvoluvaj}i im zastapenost vo instituciite na vlasta, odnosno dr`avnata administracija?! Pri~inata, se razbira, ne e vo makedonskiot “rasizam, nacizam i aparthejd”. Toa e neosnovana kleveta. Za `al, albanskata rodovsko-plemenska zaednica i krvnata osveta kako pravo na `ivot, gi avtogetoizira Albancite vo nivnite ~etiri yida, pretvoraj}i ja `enata Albanka vo robinka zadol`ena da ra|a deca i da umre. Kako so sicilijanskata mafija. Site znaat {to se slu~uva, ama nikoj ne zboruva, zatoa {to koj prv }e prozbori nego pove}e go nema. @ivotot vo selata i denes ne e mnogu promenet, a emancipacijata na pravata na Albancite se podobri so toa {to re~isi nema kafeana vo selata kade {to mnozinstvo ili vo zna~itelen broj se Albanci vo koi{to `eni robinki od Istok ne se prodavaat kako belo robje, dodeka `enata Albanka ima pravo da sedi doma vo ~etiri yida, da ra|a deca od 15 godini do 40 godini, po prodavnici da {eta no}e, da nosi dolgi mantili, i da umre nepismena, nevakcinirana od strav deka Makedoncite }e &  ja uni{tat plodnosta(?!) Zarem zaboravivme deka kolektivizacijata po Vtorata svetska vojna ne se sproveduva{e sprema imotite i zemjata na Albancite, tuku samo sprema Makedoncite. Od Makedoncite zemjodelci sozdadovme lumper-proleterijat koj za da pre`ivee si ja doprodade i taa zemja {to ja ima{e, za na krajot so privatizacijata vo procesot na tranzicija da ostane kako tehnolo{ki vi{ok na ulica, nitu so rabota, nitu so zemja, za smetka na Albancite koi zemjata si ja rabotea i sozdavaa privaten kapital vo site izminati godini?
        Zna~i, spored Zakonot za dr`avjanstvo na SRM dovolno bilo jugoslovenski dr`avjanin da podnese izjava deka saka da stane makedonski dr`avjanin na op{tinskiot organ za vnatre{ni raboti i toa i da stane – makedonski dra`vjanin. Za `al, nekoj toa ne go pravel. Ne nekoj, tuku mnogu mnogu pove}e.
        Po Zakonot za dr`avjanstvo na SRM od 1977 godina, pak, priemot vo dr`avjanstvo na SRM na dr`avjanin na druga socijalisti~ka republika e razraboten vo ~lenovite 9, 10 i 11 i tuka nedvosmisleno e ovozmo`eno vo dr`avjanstvo na SRM da bide primen dr`avjanin na druga socijalisti~ka republika koj vo momentot na podnesuvaweto na baraweto napolnil 18 godini i imal `iveali{te na teritorijata na Socijalisti~ka Republika Makedonija. Zarem slu~ajno se gradea tolku mnogu novi ku}i po iselenite makedonski sela vo severo-zapadniot del na Makedonija, koi i den denes sedat prazni? Koj gi gradel i za kogo se nameneti tie?
        Pra{aweto za dvojno popi{uvawe vo uslovi na sukcesija na porane{na SFRJ stanuva u{te poakutno bidej}i Vladata na Makedonija odobri pove}e od 100.000 makedonski dr`avjanstva popu{taj}i pred zakanite za bojkot na povtoreniot popis na naselenieto vo 1994 godina (prviot popis Albancite go bojkotiraa zaradi ve}e poznatite igri so brojki) i bojkot na vtorite parlamentarni izbori. Ovie makedonski dr`avjani, inaku Kosovari po poteklo, so izvodi od mati~nite knigi na rodenite na Kosovo, denes se dr`avjani i na Kosovo. Od 1992 godina, koga albanskiot pretsedatel Sali Beri{a izdade dekret za davawe albansko dr`avjanstvo na site Albanci po poteklo na celiot Balkan i vo celiot svet, ima indicii deka okolu 150.000 do 200.000 Albanci vo Makedonija ve}e imaat i albansko dr`avjanstvo. Problem ne e samo dvojnoto evidentirawe na isti lu|e, tuku trojno evidentirawe na isti lu|e i vo Albanija i vo Makedonija i na Kosovo. Albanija, koja sproveduva delumno li~no popi{uvawe, nikoj i ne ja kontrolira koga deklarira deka ima pove}e od 3.000.000 `iteli, a pra{awe e dali gi ima okolu 1.500.000. I zatoa neosnovani se izjavite na opredeleni albanski lideri vo Makedonija “deka Albancite se “malcinstvo” na Balkanot e sprotivno na eden fakt: Albancite se tretata najgolema etni~ka grupa vo regionot i potomci na Ilirite, najstaroto avtohtono naselenie na Balkanot, tie se mnozinstvo koe e podeleno so sila.” Ili, izjavite deka “Kosovo otsekoga{ bilo nezavisen entitet - geografski, etni~ki i administrativno. Vo anti~ki vremiwa bilo nare~eno Dardanija. Podocna prerasna vo Vilaet Kosovo i za vreme na titovata Jugoslavija be{e avtonomno. Na Kosovo mu be{e dodelena avtonomija bidej}i Albancite, ne Srbite, go sakaa toa. Kosovo be{e konstitutiven element na porane{na Jugoslavija so pravo na veto. So raspadot na Jugoslavija, Kosovo avtomatski se zdobi so pravoto na secesija, kako i site ostanati ednakvi ~lenovi na konfederacijata.”
        [to se odnesuva do dr`avjanstvata i popi{uvaweto ne e zanemarliv i faktot deka i pokraj obvinuvawata za nesrazmerna upotreba na voena sila od strana na Armijata i Policijata na Makedonija sprema pripadnicite na vooru`enite ekstremisti i teroristi, drugata strana voop{to ne prijavuva zaginati za da se brojat vo `ivite i da ne se bri{at od mati~nite evidencii, kako {to voobi~aeno i vo mirnovremenski uslovi toa se pravi. Se prijavuvaat `ivite, a mrtvite s# u{te se vodat za `ivi, bidej}i za niv ne postoi prijavuvawe vo mati~nite knigi na umrenite.

        (2) Raspa|aweto na porane{na SFRJ i gra|anskata vojna, odnosno raspa|aweto na re`imot vo Republika Albanija pridonesoa gra|anite na Republika Makedonija vo strav od neizvesnosta po sopstvenite `ivoti i imoti da se snabdat nelegalno so golemi koli~ini oru`je. Posebno gra|anskata vojna vo Republika Albanija pridonese, zaradi neobezbedenost na granicata, golema koli~ina oru`je da se prelee i na teritorijata na Republika Makedonija kaj civilnoto naselenie, posebno kaj Albancite.
        Izvesnosta od celosnoto osamostojuvawe na Republika Makedonija kako priznat me|unarodno praven subjekt, potpi{uvaweto na dogovorot za obele`uvaweto na granicata me|u Republika Makedonija i Sojuzna Republika Jugoslavija i silnata poddr{ka po teritorijalniot integritet i suverenitet na Republika Makedonija od Sovetot za bezbednost na OON, Obedinetite Nacii, NATO, OBSE, Sovetot na Evropa, Evropskata Unija i postojanite ~lenki na Sovetot za bezbednost na OON, SAD, Velika Britanija, Ruskata Federacija, Republika Francija i Narodna Republika Kina vo spravuvaweto so albanskite paravoeni formacii na t.n. “ONA” i vooru`enite grupi teroristi na teritorijata na Republika Makedonija, sozdavaat osnova za relaksirawe na narasnatite tenzii i utvrduvawe zakonski mehanizmi za sobirawe na oru`jeto koe{to neovlasteno go poseduva civilnoto naselenie.
        Vo taa smisla, kako uslov za vra}awe na doverbata na gra|anite vo Republika Makedonija i demonstrirawe dobra volja na dr`avata za vra}awe na doverbata na gra|anite vo instituciite na sistemot, se predlaga ovoj Zakon {to sozdava zakonski uslovi za amnestija, odnosno osloboduvawe od odgovornost za neovlasteno poseduvawe oru`je i rasprskuva~ki materii i sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie, no i sozdavawe zakonska ramka za racija na ARM i MVR zaradi sobirawe na oru`jeto i sankcionirawe na sekoe nezakonsko poseduvawe oru`je nadvor od utvrdeniot rok za amnestija.
        Od tie pri~ini se predlaga Zakonot za amnestija i sobirawe na oru`jeto od civilnoto naselenie.
        Od druga strana, ne treba da se zaboravi deka gra|anskata vojna vo Republika Albanija ili raspa|aweto na nejziniot re`im so vooru`enite sudiri na celata nejzina teritorija be{e, pred s#, na verska osnova. Imeno, agresivnosta na muslimanskiot Sever so namera da go prezeme monopolot vrz instituciite na vlasta vo Albanija od hristijanskiot jug. Toa be{e i osnovniot motiv Sali Beri{a da gi otvori kasarnite za da se prenese oru`jeto vo Makedonija i Kosovo, od kade {to Albancite na koi im dade i albansko dr`avjanstvo }e mo`ea da mu dadat poddr{ka za osvojuvawe na vlasta i realizacija na proekcijata ”Golema Albanija”, vo koja muslimanite bi bile mnozinstvo. Na toj na~in bi se realizirala proekcijata na t.n. “Zelena transverzala” za sozdavawe muslimanska dr`ava pred portite na Evropa. Od druga strana, faktot deka Albanija ne e muslimanska dr`ava, i mo`nosta od Tirana pa nadolu na legitimno sproveden referendum gra|anite da se izjasnat za Grci ili da pobaraat priklu~uvawe na toj del od Albanija kon Grcija (najmnogu i poradi ekonomski pri~ini) i delovi vo Makedonija, proekcijata “Golema Albanija” ja permutira vo “Golemo Kosovo” (demek za po~etok) etni~ki i verski ~isto, proteruvaj}i go i obele`uvaj}i go ostanatoto ne-albansko naselenie po principot na ne-muslimanite spored Talibancite vo Avganistan i nivnoto fundamentalisti~ko u~ewe za Islamot i so vra}awe na crnite “~adori” za `enite.
 

ANEKS 1

        (1) Vo to~kata 2.2 se dodavat sedum novi potto~ki (2.2.9), (2.2.10), (2.2.11), (2.2.12), (2.2.13), (2.2.14) i (2.2.15), koi glasat:
                “(2.2.9) zadol`itelno li~no popi{uvawe,
                (2.2.10) sekoe popi{ano lice da se obele`uva so nevidliv sprej zaradi spre~uvawe na pove}ekratno popi{uvawe na isti lica,
                (2.2.11) popi{uvaweto da bide 24 ~asa so zgolemen broj na popi{uva~i i namalen obem na pra{awa vo popisniot list zaradi efikasnost i a`urnost vo sproveduvaweto na popisnata akcija, imaj}i predvid deka najbitni rezultati od popisot se brojot na naselenieto i etni~koto poteklo i pripadnost na gra|anite,
                (2.2.12) za vreme na odr`uvaweto na popisot da se proglasi zabrana za dvi`ewe (policiski ~as),
                (2.2.13) zadol`itelno pri popi{uvaweto da se evidentiraat site lica koi nemat legalen prestoj i validna dokumentacija za identifikacija,
                (2.2.14) so sekoj popi{uva~ zadol`itelno da ima policiska pridru`ba, ne zaradi pritisok vrz gra|anite, tuku zaradi z{tita na popi{uva~ite (vo pove}e sela naseleni so Albanci rizik e inkasator so policija da go prati{ vo mirnovremenski uslovi, a kamo li bez uniformirana pridru`ba vo uslovi na vojna ili vo postvoeni uslovi).
                (2.2.15) prezemawe merki za popi{uvawe na Makedoncite vo svetot.”
 
 

PRIJAVA ZA U^ESTVO
na Prvata Balkanska Konferencija za polo`bata
i pravata na Makedoncite i na Edinaesettoto Generalno Sobranie
na Svetskiot Makedonski Kongres
 

1. Ime i prezime ______________________________________________________

2. Datum na ra|awe ____________________________________________________

3. Mesto na ra|awe ____________________________________________________

4. Mati~en broj _______________________ 5. Broj na paso{  ________________

6. Izdaden od _________________________________________________________

7. Adresa vo Makedonija _______________________________________________
______________________________________________________________________

8. Adresa nadvor od Makedonija ________________________________________
______________________________________________________________________

9. Telefon/faks/e-mail/mobilen  ______________________________________
______________________________________________________________________

10. ___________________________________________________________________
(se naveduva polnoto ime na asocijacijata i nejzinoto sedi{te ~ij pretstavnik ste)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
so sedi{te vo ________________________________________________________
                          (se naveduva polnata adresa vo sedi{teto na asocijacijata)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
11. Telefon/faks/e-mail/mobilen na asocijacijata ______________________
______________________________________________________________________

4 - 5 avgust 2001 godina
Skopje

______________________________
(Ime i prezime na Pretsedatelot na
asocijacijata i negov potpis, ili s.r.)

                                                                                                    mesto za pe~at
 

Napomena: Prijavata za u~estvo se popolnuva
                     na makedonski jazik i negovoto pismo i na
                     jazikot i pismoto na zemjata ~ii ispravi poseduvate