"PO TRAGITE NA SMIRNENETO"

Pisuva Tihomir Stojanovski/"Skrb i uteha"

Decata na Posejdon go bea preplavile beloto, beloto more. Iljadnici meduzi plivaa po povr{nata na solenata voda. Brodevme po Bosfor i ja uznavavma belinata. Na izgrejosnce moreto pobeluva. Te tera da mu se prepu{ti{ vo slatka pregratka.

-Ako Aleksandar odel so Bukle i so pe{aderite mo`eme i nie! - si rekovme.

Toga{ ne baknuva{e Apolonovoto sonce , solenata voda i brziot veter Borej na kriljata na makedonskata verba. Preku Granik, dene{en Enikoj , preku prvata reka na makedonskata falanga  prvata aziska pobeda. Minuvame kako da patuvame so istorijata. Pesnata ne zafati tamu pred Edrene, blisku do bugarsko-turskata granica, sigurno site ja znaete odi vaka: "Edrene majko, Edrene, na moeto libe?! I taka edrevme 25 ~asa so avtobus od Skopje do Izmir. Tamu nekade kade Aleksandar makedonskiot car ja zapo~na svojata svetska pobeda. Udolu prepu{ta Anadolija, ubav zbor ostanat jadar i silen. Na dolu- Anadolija. Pred Izmir se istoporila Menisa, zbratimeniot grad so Skopje so okolu 1.800.000 `iteli. Potoa po~nuva smirenieto. Odime na Izmirskiot internacionalen filmski festival tro~lena ekipa od produkcijata "Dion" pri "Skrb i uteha". Filmot "Bakni go sonceto" ete ve}e na petti me|unaroden festival. Dooduva{e. Filmot odekna na 26.11. 2002. Yemne{e. Mi minaa trpki sli~no kako na proekcijata vo Solun.

Dr. Semir Aslanjurek od istambulskata filmska akademija ne opita dali religijata e dominantna vo filmot? Znaeme {to i se slu~uva na Makedonja! - re~e. Se ispla{iv od naletot na falangata?! - zboruva{e.

Prv besede{e re`iserot Vlade Den~ov. Objasuva{e kako se sonuva ovoj film. Igor Stojanovski , producentot se iska`a za toa so kakvi pari se snima{e istiot. Vo kakvi uslovi i sostojbi. Jas zboruvav za istorijata koja treba da ne zbli`uva, a ne da ne namrazuva.

-Najlo{o e da ne veruva{ vo ni{to?!  re~e Ja{ar Dalgis. Ni se zablagodari za makedonskiot film.

-Ste ja raska`ale seta istorija na Makedonija za 30-etina minuti. Ni raska`uva kako moral da si zamine od Bugarija 1950 koga gi gonele Turcite od taa zemja.

Na pres konferencijata zboruvavme na makedonski. Pomo{ pri prevodot ni bea Makedoncite od Menisa, Xevdet Xomert i Muzafer \ulsiu. Taka na festivalot vo Izmir pokraj na turski, angliski i arapski se zboruva{e i na makedonski jazik. Dr. Semir Aslanjurek povtorno ne pra{uva za verata? Potoa doznavame, toj e rusin po poteklo, hristijanin i predava na istambulskata filmska akademija. Re~e deka saka da ja poseti Makedonija. Go spomna Andrej Rubqov na Tarkovski. Se dru`evme i muabetevme dolgo dolgo vo pauzite me|u filmovite.

-Znaeme deka vie ste Makedonci! - ni re~e. Potoa na ve~era bevme kaj gradona~alnikot na Izmir. Cela ve~er redevme zborovi koi gi razbirame , ostanati od tursko-makedonskata dru`ba niz vekovite. Od makedonsko-persijanskoto do denes. Dr. \uven Altinaj i Aufakin Kan od Selxuk akademijata ni ~estitaat za filmot. I tie sakaat da ja posetat Makedonija. Na ekipata na "Skrb i uteha" i be{e dadena ~est da snimi 4-tiri minuten film za qubovta vo Izmir. Toa pravo go dobija u{te Germacite i gostite od Iran.

Film koj ne trogna na izmirskiot festival e "Egzorsis" na Ahmet Ulu~aj. Trae samo ~etiri minuti, a sodr`i pove}e od eden ~ove~ki `ivot.  Stolica koja sama se iskrivuva, ~evli koi se dvi`at, klu~evi oi pa|aat od ~ekmexiwata, ogan koj gi gori ali{tata i dervi{ot koj nekomu mu ja pro~istuva du{ata.  Film koj ve potkreva od sedi{teto i ve tera da su{testvuvate na poinakiv na~in. Avtorot e amater, snima so mala kamera , `ivee vo selo vo osama i nema zavr{eno filmska akademija. Se raboti za qubov i posveta. Najvredno na festivalot e mladata publika na proekciite na filmovite koi diskutiraat posle gledaweto na filmovite. Kako na primer posle iranskite filmovi koga gostite objasnuvaa kolku e polezna mataforata. Na primer: telefonska govornica na sred ezero i yvoni telefonot   i vie dodeka doplivate do nea yvoneweto sopruva. Ne e lesno da se `ivee so cenzurata.

Bevme vo Efes kade {to gore{e Artemidiniot hram koga se rodi Aleksandar. Vo avtomobilot na Xevdet se vrtat makedonskite pesni. Devet ni zurli svirea, deset tapani ~ukaa dodeka itavme nakaj Efes, nakaj Artemdinata posveta zapeavme od pesnite site petmina na glas.  Pogore od Artemidinata posveta vo Efes se nao|a smirenieto, mestoto kade go najde mirot majkata Bogorodica. Ni{to ne e slu~ajno. Ja{ar Dalgis ni ja raska`uva slu~kata so sonot na Aleksandar vo Efes. Ja postroil vojskata. Doznal vo sonot deka toa mesto i posle 2000 godini }e bide sveto. I ete tamu se nao|a ku}ata na Bogorodica. (grobot na Bogorodica) Naj~itana kniga vo Turcija e romaniziranata prikazna za Aleksandar Makedonski. Iskender, taka go vikaat.

-Legnale sedum du{i i se razbudile po mnogu godini (1000 ili 150 ?!) na istoto mesto vo ~u`do vreme! - ni raska`uva Muzafer \ulsiu. Zboruva ubav makedonski jazik. Za vreme na drugarot Tito Makedoncite muslimani i Turcite bea goneti od Makedonija. Tamu blisku do Efes. Imaat daldisano vo istorijata. Pievme Artemidino vino koe ve nese blisku do makedonskite tainstva i posveti. Vo Selxuk sretnevme begalec od Drama koj ni prozbore na makedonski jazik. Tamu pred xamijata koja e gradena vrz temel od crkva. So polno srce go napu{tame Izmirskiot filmski praznik. Im blagodarime na doma}inite. Nie se vra}ame dodeka Aleksandar i del od Makedoncite zasekoga{ dalsisaa potamu od Izmir. Mo`ebi eden den }e go pronajdat svoeto smirnenie. Sarkofagot na Aleksandar mirno spie vo Arheolo{kiot muzej. Samo mu nedostasuva toj, Makedonecot. Be{e Ramazan Bajram dodeka so filmot "Bakni go sonceto" gostuvavme vo Turcija. Mugrata na Bosfor me|u Stambol i Bursa ni ja daruva srnata na Artemida. Smirnenieto na majka Bogorodica. Bog e eden zo{to toga{ vo negovo ime da vodime vojni? Ovojpat ne gi vidovme decata na Posejdon. Del od na{ata qubov ostana na festivalot vo Izmir. Nie bevme vo Izmir oti toj ne mo`e da dojde kaj nas? Kako bregot i Muhamed. Go ostavame sarkofagot na Aleksandar makedonski vo arheolo{kiot muzej vo Istambul. Gostoprimstvoto na izmir~ani i makedonskite tragi. Ulici Iskender, Iskender kebap, arheolgija , legendi  prikazni. Be{e toa pettiot filmski festival na "Bakni go sonceto". Mo`ebi nema da ~ekame da snimine nov film dolgo vreme pred ili posle makedonskite pobedi. So Sovetot na radio -difuzija i MRTV. So na{ite kulturni sobesednici...i decata na Posejdon vo pregratata na beloto more...

ZA MAKEDONSKIOT IZMIRSKIOT SON"

Toga{ vtorpat ja prekr{ivme rekata. Avtobusot sopre. Patnicite-namernici izlegoa. Nie trojcata gi sobuvme ~evlite i ja pregazivme rekata. Se rabote{e za slavniot Granik, za dene{niot Enikoj, tamu nakaj Anadolija, prvata reka koja na Aleksandar mu ja daruva pobedata. Taka barem pi{uva vo istorijata deka Aleksandar i Makedoncite prvata bitka ja fatile na taa reka , so Persjancite na Darij Tretiot. Izlegovme na drugiot breg. Patnicite ne gledaa so ~udewe. Potoa otkako im ka`avme deka sme od Makedonija , se nasmevnaa, rekoa samo Iskender(azisko ime za Aleksandar) i ne gledaa so voshit i ~udewe.

Na makedonskiot car mu se javi angel vo sonot i mu pretska`a deka gradot i po 2000 Bo`ji godini }e bide sveto mesto. Tamu kade go vozobnovi Artemidiniot opo`aren hram, vo bleskaviot Efes. Tamu kade izgore hramot no}ta koga bidna negovoto rodenie. Toga{ i sekoga{.

Utroto pred Orfej da go pozdravi jasnoto sonce, ja postroi falangata i gi zamoli da zapejat moleben pean za smirnenie:

Mako le zemjo le,

Vodo le du{o le,

Nebo le silo le,

Ognu le gori me

smrnenie nek bide...

Se nae`iv. Me polazija trpki, Nekakov nemir. Mi prijde edno ~upe i mi daruva{e statuetka na Bo`ica. Efes , mi re~e. Poka`a so o~ite tamu vo udolot. Vo nadolot, vo Anadolija. Be~e toa kopija na Artemida. Visoka, bela, gorda, strojna. ^ini{ `ivee vo belinata na mermerot. Tatni. Prvin pomisliv deka ja pronajdov Bo`icata Tiha mojata imenitelka. Ili nekoja drevna Artemida. Sepak na preminot od matrijarhatot vo patrijarhatot, od periodot koga vladeeja `enite do dene{nite sostojbi na majkata zemja be{e kultot kon Bo`icite. Artemida. Tiha. Izida. Demetra. Bo`icata -MA. Kotito. Golemata majka. Be{e Ramazan , se poste{e vo Turcija. Odevme na na{iot petti festival so filmot "Bakni go sonceto" na internacionalniot festival vo Izmir. Vo potraga po smirneneto. Tamu vo udolot na Anadolija. Vo Izmir. Interesno makedonskoto ime e mngu sli~no, Smirna. Da se potsmiri{?!

Filmot odekna. [tamata trae{e cel vek. Potoa odgovaravme na pra{awata. Nie od produkcijata "Dion" pri "Skrb i uteha".

-Znaeme nie koi se Makedoncite?! re~e eden ~ovek. Profesor na Istambulskata filmska {kola. -Znaeme!?

-Aleksandar kako go velite golem ili Makedonec? - ni raska`uva Ja{ar Dalgis. Opital eden svoj drugar vo Italija.

-Ne me pra{uvaj politka?! - mu odgovoril drugarot.

Se smeeme slatko. Istorijata treba da ne zbli`uva , a ne da ne namrazuva. Na pres konferencijata na festivalot se zboruva{e na makedonski jazik. Vo prevodot ni pomognaa Makedoncite od Menisa, Xevdet Xomert i Muzafer \ulsiu. Drumuvame so nivniot avtomobil nakaj Efes. Tatni muzikata. Devet ni zurli svirea, deset tapani ~ukaa, zapeavme peani si ja otvorivme du{ata. Potoa bevme gore nad Efes, tamu vo sonot na makedonskiot car. Vo ku}ata na majka Bogorodica.

I taka sme zaspale. Nie sedum du{i ~ove~ki. Se razbudivme po 150 godini. Ili po 2000 godini. Mo`evme da go do`veeme makedonskiot son. Zaspavme onaa ve~er koga ne postroi Aleksandar i ni zboruva{e deka tuka vo Efes po 2000 Bo`ji godini }e bide sveto mesto. I bi domot na majkata Bo`ja Bogorodica. Se razbudivme. Mestoto na koe se imaat uspano Makedoncite e tokmu pred nas. Taka. Efes i domot na Bogorodica se eden nad drug. Vi{neet vo nekakva drevna svetost. Su{testvuvaat vo makedonskot son. Vo sonot na Aleksandra.

Ovaa prikazna ni ja raska`aa Xevdet i Muzafer. Jas samo ja tolkuvam storijata. Palime sve}i, se zamivame so svetata voda i ostavame po nekoja molba vo domot na Bogorodica. Potoa dramuvame do Efes. Do hramot na Artemida. Potoa pievme Artemidino vino i peevme peani na zajdisonceto.

Na festivalot bea prika`ani preku 150 filma od 22 zemji. Nam , pokraj Germancite i Irancite ni be{e dadena ~estta da snimime 4-tiri minuten film za qubovta vo Izmir. Snimatel be{e edno ubavo ~upe Selam Jailsi od Izmirskata akademija. Filmot go narekovme "Jano mori". Se razbira ne se mo`e bez makedonskata pesna. I nasmevkata na snimatelkata.

Vo Istambul vo arheolo{kiot muzej e polo`en sarkogfagot na Aleksandar. I toa be{e del od na{ata kulturna misija. Povtorno go pregazivme Enikoj, porane{niot Granik. Za `al toa ne im pojde od raka na mnogumina od Makedoncite. Se imaat posleno po svetost so svojata makedonska verba. Ne pre~eka mugrata, crvenata zora na Bosfor, me|u Burgas i Stambol. Na festivalot ostavivme del od svojata qubov i posveta. I devette zurli i destte tapani koi svirea i ~ukaa zaedno so branovite na Posejdon blisku do beloto, beloto more. Be{e toa u{te edno baknuvawa na sonceto ovojpat vo Izmir, Turcija na tamo{niot filmski festival. Potoa go ~itam Nostradamus: "]e dojdat trmina od svetata zemja vo gradot na smirenieto i }a zapo~ne novata VERA...

-Kako mo`e da se bakne sonceto? - na opitaa. Nasmevki. Zatvorete gi klepite i obidete se,  se raboti za ne{to ubavo, za baknuvaweto i Gospod neka ve vardi od zlo...

Tihomir Stojanovski

Ako vi trebaat fotografii javete se....