Oginar: Baram metafora koja }e go opi{e u`asot koj jas kako makedonec i makedonski amerikanec, kako intelektualec, no i kako ~ove~ko su{testvo, go do`ivuvam. Ona {to se slu~uva vo Makedonija ednostavno e siluvawe na edna nevina zemja, so nevin narod, od strana na brutalnata sila na takanare~enata me”unarodna zaednica. Ona {to se slu~uva vo Makedonija e ednostavno legalizirawe na la`eweto, pqa~kaweto na nacijata, a toa e kriminal. Toa go velam zatoa {to SAD i NATO ja pritisnaa makedonskata vlada i makedonskiot narod od site strani. Banditite na ONA od Kosovo i Albanija se vooru`eni do zabi i obu~eni od nivnite amerikanski sponzori. Posledicite se u`asni. Toa me potsetuva na anti~kiot mit na siluvaweto na Evropa, ako se se}avate na diviot bik koj vsu{nost be{e Zevs, vladetelot na Olimpiskite bogovi, prepraven kako bik za da go zadovoli svojot perverzen, nezgasliv apetit, ednostavno siluvaj}i ja ubavata devica. Izludenite, divi, besni sili na takanare~enata me”unarodna zaednica, pod maskata na NATO i pod vodstvoto na Britanskata i amerikanskata vlada i go pravat ova na Makedonija, a se vo imeto na Noviot Svetski Globalen Poredok, koj vo izminatite desettina godini se trudat da mu go nametnat na civiliziraniot svet.

EIR: Zo{to Makedonija e napadnata od strana na Olimpijcite?

Oginar: Da po~neme so nivnata re{enost da gi precrtaat granicite na Balkanot vrz osnova na ~isti racisti~ki kriteriumi - konceptot na takanare~enata etni~ka ~istota koja sekako ne zna~i ni{to drugo soven sozdavawe na Golema Albanija. Kako {to Lindon La Ru{ go nare~e toa za vreme na na{ata mnogu interesna konferencija na 24 juli, ako sakate da gi doznaete problemite od kade poteknuva seto ova, treba da tropnete na vratata na B`e`inski, Lord Oven, Henri Kisinxer, Lorens Iglberger... Idejata za ovoj Nov Berlinski Kongres i negoviot napad, be{e lansirana, kako {to znaeme, od strana na lord Oven, porane{en britanski minister za nadvore{ni raboti i porane{en specijalen pretstavnik na Balkanot. ]e se potsetite, sekako, deka na 13 mart Lord Oven go objavi svojot plan vo Vol Strit Xornal, vo komentar koj go nare~e: “Veruvam”. Eve del od toj komentar: “So cel da se obezbedi mirot na Balkanot }e mora da ja prekroime kartata na Balkanot. Ona {to deneska e potrebno e globalno re{avawe preku moderen ekvivalent na Berlinskiot Kongres od 1878, so prethodno dogovoreni promeni na granicite poddr`ani od strana na Golemite Sili.” Toj ne ka`uva koi se tie koi }e se dogovaraat i }e bidat poddr`ani od Golemite Sili. Na seto ova, kako {to ve}e znaeme, mu prethode{e seminar odr`an na 26 i 27 fevruari na Kolumbija Univerzitetot, koj be{e organiziran od strana na amerikanskiot Voen Kolex, pod imeto “Idnoto amerikansko prisustvo na Balkanot”. Site u~esnici, generali od Pentagon i NATO i drugi visoki oficeri se soglasija... deka sega{nite dr`avni granici na Balkanot mora da se izmenat so cel da se sozdadat postabilni i mono-etni~ki dr`avi, kako edinstvena garancija za dolgotraen mir na Balkanot. Spored u~esnicite na ovoj seminar, mo`e da se spomne deka novite granici na novosozdadenite etni~ki zaednici ili kantoni, kako {to ponekoga{ se narekuvaat, bi go sledele “istoriskiot razvoj na nastanite i prirodnite instinkti na Evropa vo minatite 300 godini”.

Porane{niot dr`aven sekretar Henri Kisinxer, e prethodnikot na sevo ova, koe e karakterizirano kako rasisti~ka politika na Lord Oven.

Pove}e od jasno e deka problemot ne e vo makedonskiot ustav, nitu vo makedonskata demokratija, tuku vo kreacijata na ovie sili, koi ednostavno }e prodol`at so nivnata politika na uni{tuvawe na nacionalnite dr`avi, sozdavawe na kantoni, ili mono-etni~ki mini dr`avi i protektorati, od koi }e mo`at da prodol`uvaat da gi izveduvaat nivnite zamisli za uni{tuvawe na svetot, se dodeka ne propadneme site vo bezdna.

EIR: Prof. Oginar, zabele`av deka kako {to se pribli`uva{e momentot na potpi{uvaweto na dogovorot, se pove}e raste{e mobilizacijata na makedonskata dijaspora vo SAD, so cvrsta re{itelnost da se stori ne{to vo vrska so seto ova. Isto taka zabele`av i deka u`ivate golema poddr{ka vo Dijasporata. Od ona {to mo`ev da go vidam se pove}e ve turkaat vo pozicija na lider vo momentite na ovaa isklu~itelna kriza vo Makedonija. No, vie postojano povtoruvate deka napadot na Makedonija ne mo`e da se pobedi na nitu eden drug na~in tuku samo so dopirawe do strate{kite, ekonomski i istoriski koreni na toj napad. Na mitingot vo maj pred Belata Ku]a, rekovte: “Ako sakame da ja spasime Makedonija, treba da go spasime svetot! I go parafraziravte Fridrih [iler koj bara makedoncite da stanat pogolemi od samite sebe za golemiot istoriski moment da ne najde povtorno mali lu”e. [to mislite deka mo`e i mora da se stori?

Oginar: Ne e lesno da se izrazat ne{tata na objektiven na~in, koga stanuva zbor za ne{to ~isto subjektivno. Za{to, dodeka razgovaram so vas, sestra mi so koja pred malku razgovarav, mi ka`a deka se krie vo podrumot na na{ata ku}a vo Tetovo i deka 4 dena pre`ivuva samo so leb i mleko. Spored toa, treba da zazemam objektivna distanca i da go razgledam vo celina ova u`asno scenario. No, vo pravo ste, sum doveden, ako sakate i protiv svoja volja, vo centarot na ovoj vior, zatoa {to makedonskata dijaspora, a i nekoi Amerikanci koi po~naa da ja zabele`uvaat makedonskata nacionalna tragedija me gledaat kako ~ovek koj gi otelotvoruva `elbite, krikovite i potrebite na site makedonski amerikanci. Sekako, tuka e i obvrskata sprema Makedonija od strana na lu”e kako mene. Treba da se zazeme moralen stav, povikuvawe na odgovornost, podbucnuvawe na sovesta, ne samo na amerikanskiot poedinec, ne samo na makedonskiot poedinec, tuku prodirawe vo dlabo~inite na svesta na celoto ~ove{tvo, za{to ne mo`eme da ostaneme nemi na ona {to se slu~uva okolu nas. Za{to, makedonskata tragedija e evropska tragedija, amerikanska tragedija, humanitarna tragedija od gigantski razmeri. I ako sega zapo~neme da zazemame vistinski stav kako lu”e koi mo`ebi se slabi vo smisol {to ne se dobro vooru`eni za da se odbranat sebe si, no barem imaat moralna cvrstina i ispravnost da zastanat i da ka`at: Da go zapreme sevo ova, morame da se sprotivstavime na ona {to ni se slu~uva. Ona {to me voznemiruva e molkot, kompletnata nezainteresiranost na amerikanskata javnost, koja `ivee vo najgolemata od site demokratii, vo zemja koja pred 200 godini se krena protiv brutalnata neo-kolonijalna dominacija na Britanskata imperija, zemja koja e osnovana od re{enosta na lu”eto da gi iskine sinxirite na kolonijalizmot i da go osnova svoeto postoewe vrz neotu”ivite principi na suverenost, nezavisnost, pravda za site lu”e vo edna nacionalna dr`ava. Ova e ona {to treba da i go ka`eme na amerikanskata javnost i ako uspeeme vo toa, ako po~neme da menuvame, toga{ }e mo`eme da go promenime misleweto na svetot. Dozvolete da objasnam {to mislam koga im velam na moite sonarodnici makedonci deka ako sakame da ja spasime Makedonija treba da go spasime svetot. Ona {to treba da se napravi vo ovoj moment, e da se sfati deka golem broj na takanare~eni `e{ki to~ki koi rastat vrz kartata na celiot svet imaat edna zaedni~ka karakteristika: tie do`iveale totalen finansiski i ekonomski kolaps. A toa zna~i deka toa se pravi so smislen plan. Sekako, ne sum ekspert vo taa oblast. No, gi sledam napisite na G. La Ru{, kako i napisite na drugi istaknati ekonomisti vo svetot koi imaat sli~ni razmisluvawa i idei, i ne e te{ko da se sfati deka mnogu od ovie finansiski krizi, vo Ju`na Azija, Ju`na Amerika, Argentina, Brazilija, Zapadno i Isto~no Evropskite i Turski problemi, a sega i na Balkanot, se provocirani od oligarhiskite sili, ~ija {to edinstvena cel e ni{to drugo tuku celosno pqa~kosuvawe i uni{tuvawe na suverenitetot na nacionalnata dr`ava, nejzinata infrastruktura, ekonomija, za da stane zavisna od ovie monstruozni iskoristuva~i kako {to se Me”unarodniot Monetaren Fond, Svetskata Banka, Svetskata Trgovska Organizacija koi se pod kontrola na istite finansiski mr{ojadci koi sedat vo London i Wujork na Vol Strit, a toga{ imate celosen kolaps na toj sistem.

Treba da se vratime na dogovor od tipot na toj vo Breton Vuds, vo negovata izvorna forma, golemiot koncept za pomo{ na svetot baziran vrz principite na nacionalen suverenitet, koj be{e izopa~en vo 70-tite so doa”aweto na Niksonovata administracija. Samo ako sme vo sostojba da doprineseme za takov vid na svestki proces }e mo`eme da ja spasime Makedonija.

EIR: Drama vo drama be{e sredbata so zamenik dr`avniot sekretar, Ri~ard Armita`, kade spored izve{taite, vie bevte najglasniot ~len na makedonskata delegacija.

Oginar: Me”u drugoto, mu ja spomenav na zamenikot sekretar neodamne{nata optu`ba na porane{niot kanadski abasador Xejms Bize, koj tvrdi deka “so ONA sozdadovme ~udovi{te”. Koristej}i ja mno`inskata imenka nie, smetam deka toj saka da ka`e deka negovata zemja nosi del od kolektivnata vina na Zapadot za nivnoto involvirawe tamu. Tie sozdadoa ~udovi{te. Tie mora da go priznaat toa. Tie mora da mu podnesat smetka na svetot {to e toa. I ne se samo makedoncite koi{to stradaat, stradaat i albancite. Gi so`aluvam site lu”e koi bea iskoristeni od ovaa nova politika na Razdeli, pa Vladej. Sega{nite problemi vo Makedonija ne zapo~naa samo so propa”aweto na porane{na Jugoslavija - toa e tvrdewe na G. Armita`. No, toj zapre tamu. Sekako, hronolo{ki gledano mo`e da diskutirame za toa, no mora da go zememe predvid ona {to se slu~i vo Albanija so kolapsot na albanskiot finansiski sistem, so eksplodiraweto na piramidalnata {ema, so kolapsot na albanskata vlada, so kr{eweto na granicata, so kolapsot na site albanski institucii, {to se prelea vo Kosovo i Makedonija. Smetame deka NATO e vinoven za uni{tuvaweto na Makedonija kako ustavna republika. Ne mo`eme da ne ka`eme deka najserioznite problemi vo Makedonija se slu~ija otkako NATO vleze vo Kosovo. Se {to se slu~uva ottoga{ se slu~uva pred o~ite na silite na NATO - KFOR i imame pravo da gi obvinime silite na NATO {to ne go izvr{uvaat mandatot koi im e odreden so Rezolucijata 1244. Da odite sega vo Makedonija, }e vidite kolku e uni{tena infrastrukturata, pati{tata, mostovite, }e vidite kako silite na NATO so nivnite tenkovi i voeni vozila minuvaat od Solun do nivnite destinacii vo bazite vo Makedonija i severno na Kosovo, kolku se uni{teni ovie pati{ta i komunikacii. Go pra{av G. Armita` za intervencijata na amerikanskite trupi da gi spasat teroristite od ONA od Ara~inovo. Negoviot stav e ona {to e oficijalno ka`ano od Stejt Departmentot, deka toa be{e intervencija dogovorena so makedonskata vlada. Nikoga{ ne dobivme potvrda deka ova e to~no. Duri i da e to~no, da vidime kako toa bilo storeno. Dali Vladata vsu{nost bila prisilena na toa, uceneta so zakani od Ha{kiot Tribunal, ili nekoi drugi tribunali koi mo`ebi ja demnat makedonskata vlada vo idnina? No, toj re~e deka toa bilo storeno kako usluga od strana na silite na NATO, za{to makedonskata armija e slaba i ne bila vo sostojba da go oslobodi Ara~inovo. Mu rekov na G. Armita` deka toa e ne~ueno, site dokazi uka`uvaat na faktot deka makedonskata armija stori se da go prezeme Ara~inovo i skoro go ima{e pod kontrola, a toa }e zna~e{e kompletno poinakva situacija.

Zo{to, ova misteriozno me{awe? Zo{to vme{anost na 17 amerikanski sovetnici? Zo{to vo posleden moment koristewe na avtobusi koi bile obezbedeni od kompanijata Haliburton, ~ij {to {ef e sega{niot potpretsedatel Dik ^ejni? Toa vsu{nost rezultira{e so pogolemi i pointenzivni napadi od strana na albanskite teroristi, za{to tie samo bea prefrleni vo sosednoto selo od kade gi prodol`ija napadite. Ottoga{ nemaat prestanato.

EIR: Slu{nav deka spomnuvaweto na Mirot na Vestfalija koj stavi kraj na 30 godi{nata vojna, predizvikal golem interes vo Makedonija.

Oginar: Sakam da ja parafraziram izjavata na G. La Ru{ so koja povikuva Mirot na Vestfalija da bide model na zavr{uvawe na site religiozni ili etni~ki vojni i da bide univerzalo primenet vo celiot svet. Toj veli, a smetam deka site bi trebalo da se soglasime deka tokmu tamu le`i centarot na evropskata civilizacija. A jas bi dodal, deka tokmu tamu treba da le`i silata na ona {to sega go imame, amerikanskata civilizacija. Vo celosnata implementacija i po~ituvaweto na tie principi. Narodite vo ovoj del na svetot koi imale mnogu etni~ki konflikti vo minatoto, religiozni ili poinakvi, da sozdadat grupi na nacionalni dr`vi koi od sega pa natamu }e go po~ituvaat me”usebniot suverenitet i }e sfatat deka e popametno da sorabotuvaat za zaedni~ki interes odo{to da se borat za odredeni interesi. Tokmu so ovoj princip sakam da mu se sprotivstavam na svetot, ovde i vo Makedonija i da ka`am deka nie amerikancite imame moralna odgovornost da odime naokolu, no ne da {irime somnitelna politika na ~ove~ki prava kako {to prave{e G-|a Olbrajt i onie okolu nea, tuku politikata na ovoj koncept na Vestfalija, za po~ituvawe na nacionalnata zemja. Ako go prifatime toa na Balkanot, toa }e zna~i Makedonija }e go po~ituva suverenitetot na Albanija, ili Jugoslavija, ili Grcija i site }e mo`eme da `iveeme vo mir i sorabotka i da u`ivame vo korenite na na{eto nasledstvo i da se raduvame na mnogute idni generacii. Da zavr{am so kratka parafraza na golemiot poet i moralist Xon Don od Elizabetansko vreme, koj veli deka nieden ~ovek ne e ostrov, celina samiot za sebe: sekoj ~ovek e del od kontinentot, del od celoto: ako eden del se izbri{e i potone vo moreto, Evropa e pomala. Ako Makedonija, koja nekoga{ stoe{e kako most pome|u Evropa i Istokot bide izbri{ana, dali i Evropa nema da bide pomala? Dali Evropa }e mo`e da pomine vo Azija i vo dale~niot Istok na skr{en, izgoren most? Dali ~ove{tvoto voop{to }e mo`e da `ivee vo mir i so ~ista sovest gledaj}i kako is~eznuva edna zemja, eden narod, edna nacija, mala, no dostoinstvena. Zatoa, ne sedete pasivno slu{aj}i kako kambanite bijat za Makedonija, tie mo`e da bijat i za vas.