|
Vo vrska so „Konferencijata za me|ureligiski i
me|ucivilizaciski dijalog” - Oktomvri 26-28 2007 Ohrid,
Republika Makedonija
Etnicitet
Dr.Stojadin
Naumovski
“Da se odi do svoite
koreni” be{e povikot na kandidatite vo kampawite za izborite
2004-ta godina.
No {to toa
navistina zna~e{e? “Korenite” na partiskoto ~lenstvo ili
“Korenite” na glasa~ite, ideolo{kite koreni...?
Vo dr`avite
so pove}e etni~ki (malcinski) grupi, osobeno na Balkanot, kade
postoeweto na “etni~ki politi~ki partii” stana praviloto na
palecot, da se odi do samite “koreni” zna~e{e da se odi do
onie elitni grupni entiteti koi tvrdea deka go imaat
legitimitetot na etni~kite grupi. Programite na ovie politi~ki
eliti primarno bea bazirana na nacionalnosta na etni~kata grupa,
a isto taka nude{e “varijacija na tema vklu~uvaj}i dodavki kako
{to se “levi” ili desni, socijalisti~ki, demokartski, liberalni…
Be{e
o~igledno deka se rabote{e za eksperiment. Za prv pat be{e
dozvoleno da se registriraat partii na etni~ka osnova, praksa
{to prethodno be{e zabraneta so zakonite za registracija na
politi~kite partii.
Nekoi dr`avi
vo reginot na Balkanot odbija da gi registriraat takvite partii,
no drugi pak ve}e se vo “golema nevoqa” i maka ma~at so
rezultatite od evolucijata na tie politi~ki partii. Nekoi od tie
partii bea pretvoreni vo ~isti teroristi~ki organizacii koi se
krieja zad partiski znamiwa, amblemi i mediumska obleka,
prakti~no za{tituvaj}i gi svoite teroristi~ki zamenici. ^ovek
mo`e da najde pove}ekratni primeri vo site {est biv{i
jugoslovenski republiki, a osobeno vo srpskata pokraina Kosovo i
Metohija. Nacisti~kite i fa{isti~ki koreni se’ u{te be{e bile
`ivi i prodol`ija da rasnat od mra~noto minato vo istorijata na
Balkanot. Nivnata pojava e mnogu jasno prepoznatliva i
nepogre{livo gi sledi “teritorijalnite mapi” od porano odredeni
od strana na Hitler, Musolini, Car Boris... Tie koreni se
postojano hraneti od nacionalizmot na istite grupi `edni za
genocid i etni~ko ~istewe. Peripateti~niot Makijavelizam go
kontrolira {outo „vo ime na svojata etni~ka grupa”.
Ete taka
namesto i takvite da go prifatat „svetot kako {iroko pole za
kulturen natprevar me|u lu|eto i naciite”,
nekoi etni~ki lideri go pretvora kulturnoto pole vo
gladijatorkata arena za masakrirawe vo koja peripeti~nite
progonuva~i go prevzemaat prostorot od `rtvata.
Vo
geopolit~kite i geostrate{kite igri vlogovite se golemi.
Bezobyirnite yverovi se samo zamenici na svoite gospodari, koi
vo procesot na sonuvawe po `elba se nadevaat soni{tata da im se
ostvarat, da stanat jave. Sredstavata so koi tie se slu`at denes
se mnogu sofisticirani, nivnata me|usebna povrzanost
voshituva~ka, a sojuznicite i timovite za nivna poddr{ka se od
“ligata na soni{tata”.
Ete kako za
tie lideri , politi~kiot terorizam po~na da stanuva
profitabilna politi~ka profesija.
Ete u{te
edna{, od raspadot na Jugoslavija, da se odi do svoite koreni bi
zna~elo da se odi do etni~kite grupi.
Etni~kiot
faktor bil del od regionite i kontinentite, politikite i vojnite
vo sekoj period poznat na istorijata. Etnicitetot (Gr.
etnos) se odnesuva na ~uvstvoto na sli~nost, vrska,
grupna solidarnost, zaedni~ka kultura.
Redefinirawe
na zborot Etni~ki (etnicitet) vo nova pozitivna nasoka
definitivno e zada~a polna so predizvik.
Vo minatoto
( a i sega{nosta) eni~koto ~esto pati bilo asocirano so
konflikti. Sekoja vojna imala svoi etni~ki heroi, imala svoi
etni~ki `rtvi. Vo dene{no vreme politi~kite sprotivstavenosti
vo razni delovi na svetot se re~isi sekoga{ pretstaveni so
neizbe`nite etni~ki izgovori.
Ponekoga{
ekonomskite pra{awa, politi~kite razliki i nacionalni koncepti
se isto taka na dnevniot red.
I pokraj toa
{to se ~ini deka nema o~igledna vrska pome|u etnicitetot i
konfliktite, kulturnite razliki me|u razli~ni etni~ki grupi i
nedostigot na znaewe , razbirawe i prifa}awe na vzaemnite
vrednosti i obi~ai se ~ini deka e barem del od kontraverznata
priroda na etnicitetot.
Religijata
isto taka igra svoja uloga. Povtorno nedostigot na poznavawe i
razbirawe na vzaemnite religiozni veruvawa i obi~ai mo`e da igra
zna~ajna uloga. Osobeno znaej}i go faktot deka pove}e etni~ki
grupi se sobiraat okolu odredena religija, toga{ na u~eweto na
istata mo`e da se gleda kako na prifatliv najmal zaedni~ki
imenitel za nivniot zaedni~ki so`ivot.
Kulturnite,
religioznite, nacionalnite... zbirot na vrednosti kako najmal
zadni~ki imenitel se ~ini deka e modelira~kiot faktor za
prifa}awe na „pravilata na kolektivitetot”.
[to vklu~uva
ovoj zbir na vrednosti, }e pra{a ~ovek?
Pa, posle
religijata, jazikot e prv na listata.
Potoa
semejnite vrednosti, obi~aite, folklorot, ishranata. Zaedni~kite
koreni, teritorijalnite i istoriskite vrski isto taka se gleda
deka se silni faktori.
^ovek treba
sekoga{ da im prio|a na site problemite so pozitivni nameri, so
cel da gi re{ava. Da se razvie vistinskoto re{enie za sekoja
situacija e predizvik, no ednovremeno pretstavuva zada~a
ispolneta so zadovolstvo.
Na
pra{aweto: Kako da se prepoznae etni~kiot konflikt, (ako voop{to
go ima) i kako istiot da se spre~i, treba da mu prethodi
pra{aweto: ” Mo`e li etni~kiot konflikt nekoga{ da bide re{en?”
Vnimatelno
nabquduvawe na me|uetni~kite odnosi i pozitivnoto promovirawe na
“dobroto” dodeka istovremeno se otfrla “lo{oto” mo`e da bide
lesen na~in kako da se nau~at razni etni~ki grupi na “Dijalog
na civilizaciite” nasproti “Sudur na civilizaciite”.
Vo toj
proces identitetite na etni~kite grupi igraat zna~itelna uloga.
Prirodnite instikti za samoodr`uvawe i za{titata na li~niot
identitet na poedinecot mo`ebi ja igra najva`nata uloga.
Za da go
spasi op{testvoto ~ovek treba da ja spasi individualnata kletka-
semejstvoto. Za{titata i izgradbata na semejniot identitet e
podednakvo va`na zada~a. Zna~i spasuvaj}i go sopstveniot
identitet, edinkata go spasuva op{testvoto, a preku toa vo
krajna instanca i }e go spasi i svetot. Odtuka mo`e da
prifatime i deka spasuvaj}i se sebesi Makedonija vsu{nost go
spasuva i svetot, deka svetot treba da i pomogne na Makedonija i
obratno.
Site nie koi
i da sme spasuvaj}i go svojot identitet, go spasuvame i svetot.
Idetitetot na etni~kata grupa e de fakto zbir na etni~ki,
semejni i individualni identiteti so porano spomnatite zaedni~ki
imeniteli. Ako identitetot e negiran, predizvikan, ili vo
opasnost da bide zaguben, }e se slu~at fenomeni na sozdavawe na
reakcija i prefrlawe na svojata frustracija, na svojot gnev vrz
drug lica i objekti. Na toj na~in istovremeno }e se sozdava
odbrambena odbojnoist i otfrlawe na vlijanijata na etni~kite
elementi od drugi etni~ki grupi, samozatvorawe vo sopstvenite
pazuvi i natrupuvawe na vnatre{na odbojnost i negativna
energija kon istite. Negativnata energija pak zaedno so zbir
od prefrlawe na gnevot vrz drug, seta destruktivna energija mo`e
da go zagrozi i dovede vo pra{awe duri i postoeweto na samata
grupa. Otkrivaweto na kriti~kiot moment na “vistinata” kako i
soodvetna reakcija vo toj moment e od elementarna va`nost za
spre~uvawe na negativizmot pri definiraweto na individualnata
grupa. Poddr`uvaweto na pozitivnoto i “dobro” povedenie na
“etni~kite zaednici” dodeka postojano pomagaj}i im vo
odr`uvaweto na nivnite identiteti se ~ini deka e dolgoro~noto
re{enie na problemot. ^uvstvoto na li~niot identitet, gordosta
za svojata „dobrina” i pozitivnite ~uvstva za toa koi sme i
kakvi sme treba darelivo da se pomagaat i poddr`uva.
“Ubavo e da
se bide dobar”
treba da bide porakata koja {to }e im ja ispra}ame na
zaednicite. U~ej}i za vzaemnite vrednosti, sodr`ini koi {to
treba da bidat prepoznaeni; u~ej}i za obi~aite i istoriskite
nastani mo`e da bide so ogromni posledici za krajniot rezultat
na “dijalogot na civilizaciite”.
Site nie
znaeme deka duri i sitni ne{ta kako {to e na primer li~niot
roden den mu zna~i sekomu mnogu. Pozitivnoto vnimanie gi
o`ivuva pozitivnite ~uvstva istovremeno poddr`uvaj}i gi
prethodnite pozitivni iskustva. Od druga strana pak odsustvo
na pozitivnoto potvrduvawe mo`e da vodi vo sprotivnata nasoka.
Ako po~neme
od argumentot deka vo svetot ima pove}e dobro odkolku lo{o,
toga{ poddr`uvaweto na dobrinata vo lu|eto e vistinskiot na~in
da se dejstvuva. Pravej}i go toa nie }e bideme na vistinskiot
pat. Nie }e bideme percipirani kako metafora na dobroto, a ne na
zloto. Sekoja etni~ka grupa ima ne{to pozitivno vo sebe, ne{to
{to treba da bide prepoznaeno.
Sekoja
individua od dadena grupa ima humanitarna potreba da se
~uvstvuva ubavo dodeka pravi dobri dela. Od druga strana
odsustvoto na dobri ~uvstva za li~niot identitet i vrednostite
na ~oveka mo`e da sozdade prefrlawe na gnevot vrz drugi kako i
sozdavawe na lavina na negativni potezi {to vodat vo pogre{na
nasoka. O~ajanieto, apatijata pak definitivno mo`e da vodat vo
druga krajnost i sekako da se pretvorat vo ekstremizam , duri i
terorizam.
“Zo{to
etnicitetot e pretstavuvan kako glaven izvor na socijalni i
politi~ki konflikti, kako vo op{testvata vo razvoj, taka i vo
razvienite op{testva?
Kako treba
da se organizirame za da ja nadmineme taa situacija?
Prvo nau~no
prio|aj}i mu na pra{aweto i definiraj}i gi osnovnite elementi
na ravenkata. ^ovek mo`e da ja analizira sekoja poedine~na
karakteristika na oddelnite elementi i toga{ da gi najde
zaedni~kite imeniteli za re{avawe na ravenkata , ako za primer
bi se poslu`ile so sli~nost od matematikata.
Prepoznavaweto na problemot pretstavuva polovina od re{enieto.
Osoznavaweto na dlabo~inata na problemot }e poka`e kolku e
elementarno i ednostavno re{enieto na istiot.
Analizata na
poedine~nite elementi mo`e da pokrie golem izbor na tolkuvawa i
podatoci, dodeka konciznata i to~na istorija na konceptot za
etnicitet }e go dade klu~ot za razbirawe na negovoto razvivawe
i najnakraj }e gi dade alatkite za negovata soodvetna
organizacija.
Razvivaweto
na model na kratka definicija i objektivna analiza na razli~ni
gledi{ta kako klu~ni elementi “ na ravenkata” }e bide cvrsta
ramka {to mo`e ~ovek da ja upotrebi za da napravi svoi analizi
bilo na sega{nata sostojba ili pak na idninata na etnicitetot.
Razli~nosta pak od druga strana mo`e da bide jak temel vrz koj
mo`e da se gradi, ete zatoa vistinskite vrednosti na site
etni~ki grupi treba da bidat prepoznaeni “fer i skver” bez
pozitivna ili negativna diskriminacija, nepotizam, bez
protekcija, favoriti ili autsajderi i drugi –…izmi. Nitu edna
etni~ka grupa ne smee da bide diskriminirana po niedna
osnova.
Ima mnogu
pozitivni primeri vo minatoto za vakov odnos kon etni~kite
grupi, kako i zarezultatite od takviot odnos.
Upotrebuvaj}i ja ovaa tehnika i imaj}i go pogore ka`anoto na
um, nie mo`eme da napravime presvrt vo sostojbite ( i
op{testvata) kade {to etni~kite razliki evoluirale vo
predizvici, problemi i odgovornost.
[to e
pogolema brojnosta na samite etni~kite grupi, no i {to e pogolem
brojot na takvi etni~ki grupi, so ovoj priod na um, posilni }e
bidat osnovite na op{testvoto vo koe “etni~koto” e redefinirano
i individualizmot na site etni~ki grupi, kako i nivnite
soodvetni vrednosti se podednakvo prepoznaeni, priznati i
po~ituvani. Osobeno treba da im se priznae legitimitetot na
vrednostite za koi {to e o~igledno deka se zaedni~ki na site
grupi. Vo zlatnoto vreme na (sega ve}e razdru`enata dr`ava)
Jugoslavija tokmu ova be{e klu~ot na dolgoro~niot uspeh na
Mar{al Tito, a nasporti toa nepo~ituvaweto na istite principi i
vrednosti na etni~kite grupi, pregolemata popustlivost i
favoritizmot kon edna za smetka na druga etni~ka grupa, dovede
na krajot do raspadot na dr`avata {to dolgo vreme be{e balkansko
~udo i model za samoupravuvawe i demokratija.
Mo`ebi toa
porano bil amerikanskiot koncept na „kazanot vo koj se’ se
topi”, no energijata za toj proces treba da doa|a od
individualizmot i vrednostite na identitetot koi {to vo sebe
gi nosi sekoja etni~ka grupa kako osnovni principi za
samoza~uvuvawe, osnova na gordosta i na pozitivnite ~uvstva na
gordost zaradi svojata dobrina i t.n.
Spored
sportskata analogija nie bi mo`ele da go sporedime pra{aweto na
etni~koto so zamislena „Olimpijada na Etni~ki vrednosti”. Kako
i vo Olimpiskite igri najva`no na etni~kata grupa }e ostane da
i bide „da se u~estvuva”.
Neli e toa
sli~no i so OON, kade vsu{nost, ako gi isklu~ime site
manipulacii i igri, sepak se se sveduva na faktot “da se bide
primen vo ~lenstvo”, pa makar i pod privremeno ime, kako {to
be{e toa slu~aj so Republika Makedonija. Imeno Republika
Makedonija ja primija pod privremena referenca (BJRM), {to i do
den denes se provlekuva kako nere{en problem i slu`i za dnevno
politi~ki igri, geopoliti~ki nadmudruvawa i manipulacii na
oligarsite od t.n. nov svetski poredok. Tokmu toj princip na
po~ituvawe na principite i vredosti kako {to e zapi{ano vo
Poverlbata na OON, spored koj site se ednakvi (barem na hartija)
i gi dr`i zemjite ~lenki zaedno. No, nivniot poedine~en opstanok
direktno i pravo proporcionalno }e treba da e usloven od, a i
}e zavisi od principite za po~ituvawe na etni~kite vrednosti vo
ramkite na sekoja zemja ~lenka na OON. Ne smee da se dozvoli vo
dene{no vreme sozdavawe na novi dr`avi koi nemaat nitu osnovni
normi na odnesuvawe kon svoite gra|ani, dozvoluvaat sproveduvawe
na etni~ko ~istewe, genocid i t.n. Ova samo po sebe povikuva na
formirawe specijalno telo i pri OON, koe {to }e se gri`i za ovaa
problematika, a ne kako dosega da se imenuvaato poedinci od
elitni tink tank klubovi ( kako MKG i Marti Ahtisaari vo
pregovorite za idninata na Kosovo, Nimic vo pregovorite me|u
Makedonija i Grcija, Perdju i Leotard, Solana vo “Ohridskiot
Dogovor” vo Makedonija... samo za primer) koi {to treba na
svoja raka da izigruvaat kreatori na nova geopoliti~ka
oligarhija vo svetot.
Tie pak od
svoja strana pre~ekoruvaj}i gi svoite me|i drsko i bezobzirno
ja degradiraat i samata uloga i ugledot na OON.
I kako {to
za da se bide ~len na OON sekoja zemja kandidat treba da ispolni
soodvetni uslovi, taka sekoja etni~ka grupa koja saka i o~ekuva
da bidat po~ituvani i nejzinite prava treba da se obvrze da gi
po~ituva pravata na drugite.
Za da se
kvalifikuva za t.n. Etni~ka olimpijada, etni~kata grupa }e treba
da ispolni soodvetno nivo na identitet i vrednosti prifatlivi za
site kako osnovno odnesuvawe vo po~ituvaweto na vzaemnite
vrednosti i identiteti.
Kako bi se
definirale “pravilata” za u~estvo na ovaa “Etni~ka Olimpijada”?
Prvo ne{to i najva`en ~ekor {to treba da go napravime e- da go
redefinirame zborot “Etni~ki” ili “Etnicitet”.
Pridobivkite
od ovoj proces }e dojdat mnogu poskoro odkolku mnogumina bi
o~ekuvale.
Izgradba na
etni~ki muzei mo`e da e eden od prvite ~ekori {to treba da se
prevzemat. Prostorot ne treba da pretstavuva problem. Vo
pove}enacionalnite (etni~ki) sredini (pr.Sterling Hajts kade se
zboruvaat 39 jazici, a duri pove}e etni~ki grupi `iveat) ova
pra{awe odmna e pokrenato.
Bezbednosta
na pove}e etni~kite sredini e direktno povrzana so
gorespomnatite vrednosti i principi kako i osnovi za me|usebno
razbirawe. Zatoa {to polzata e vzaemna i za site, vakvite
proekti treba da vidat plateni od “dr`avni” pari. Sekako deka i
etni~kite zaednici kako i porano mo`at da U~estvuvaat so svoi
dobrovolni prilozi i darenija.
Proektot za
redifinicija na zborot etni~ki treba istovremeno
da gi nau~i etni~kite grupi deka koga se bara kolektivni
prava, mora da se bide spremen i za kolektivna
odgovornost.
Etni~kite
muzei, kako obrazovni centri, imaat i va`ni imsplikacii kako
va`en del i od bezbednosen aspekt za dr`avata.
Da gi u~ime
decata na osnovnite ve{tini za pre`ivuvawe i opstanok vo
slo`enite uslovi za `ivot vo svetot denes, e va`en princip na
obrazovanieto, no da gi u~ime decata na dobrina, da gi u~ime da
bidat sposobni da sakaat i da se cenat me|usebno e isto taka
va`no, kako {to e va`no da gi nau~ime na vistinskite stari
vrednosti {to bile del od identitetot nanivnite roditeli, a na
krajot na krai{tat treba da bide i del od nivniot li~en
identitet.
U~eweto na
decata za nivnite koreni i etnicitet ne e samo zada~a na
Holivud. Ne samo filmovite od tipot na „Koreni”, „Apostol”, nitu
pak Elis Ajlend (Ellis
Island)
muzejot vo Wu Jork, nitu pak muzejot na Holokoustot vo Sautfild
treba da ostane edinstvenata osnova za nastavnata programa na
u~ili{tata koga stanuva zbor za stradaweto na lu|eto kako
kategorija. Samo eden pregled na nastavnite programi vo Utika
u~ili{niot sistem vo 2003 godina otkri nekompletni metodski
edinici, kako i informacii koi vodat do pogre{ni zaklu~oci vo
vrska so stradaweto vo svetot. Od toga{ do denes ni{to se nema
smeneto. Stradaweto na sekoja etni~ka grupa treba da ima svoja
stranica kako del od obrazovnata programa.
Se razbira i
nivnite soodvetni karakteristi~ni vrednosti treba da dobijat
zaslu`eno vnimanie. Gradeweto na identitetite na decata treba da
e i da ostane nezaboravno iskustvo i specijalno zadovolstvo za
sekoe dete i sekoj u~itel.
U~eweto za
vzaemnite vrednosti treba da pretstavuva del od procesot. Ne
smeeme da gledame kaj zbunetite deca “Sindrom na nepoznavawe na
svojot identitet”. Treba da podigame i razvivame kompletni
li~nosti so ‘kompas” i jasno vidliva pojdovna orientirna to~ka
za prepoznavawe na li~niot identitet.
Da, ova e
najvozvi{ena dol`nost na na{ata generacija. Da go prodol`ime
nacionalniot kod na odnesuvawe kako lu|e koi go prifa}aat svetot
kako {iroko pole za natprevar me|u narodite,
kako narod koj {to znae deka koga za sebe bara kolektivni
prava, ima i takvo ~uvstvo, no i sekoga{ e spremen za kolektivna
odgovornost.
_______________________________________________
LITERATURA: (
tmtl.
Za da se vmetne listata na koristena literatura).
Stojadin (Dr.Steve) Naumovski e ~len na Komitet na Etni~kata
Zaednica(porano Etni~ki Sovetodaven Bord) na gradot Sterling
Hajts/SAD od 1999 a momentalno e ~ermen na komitetot. Sterling
Hajts e zbratimen grad so Tetovo, Republika Makedonija pove}e od
20 godini.
Kontakt: 586-884-6050 Email:coo@aamis.com
Site prava se za{titeni, prepe~atuvawe so dozvola. Dr.Stojadin
Naumovski
Copyright
Ó
2007
|