Komentar na vestite za novi predlozi vo pregovorite pome|u Republika Makedonija i Republika Grcija

Vo posledno vreme mediumite se polni so razni napisi, komentari, vesti...vo vrska so pregovorite  pome|u Republika Grcija i Republika Makedonija okolu t.n. problem so imeto Makedonija.

Licata na Metju Nimic, Xulien Milovanovi} i Ervan Fuere stanaa redoven dekor i ikonografija vo proces {to mirisa na "spremawe na javnosta" za promena na nacionalniot identitet i ustavnoto ime na dr`avata. Duri eden napis vo "Elefteros Tipos" od Grcija objaven na veb stranicite od A1 televizija na 30 Juni 2008 go tvrdi tokmu toa, so napomena deka toa insistirawe "doa|alo od Amerika".

Bez razlika dali se rabiti za fakti ili propagandna vojna od strana na Grcija, makedonskata javnost so pravo se interesira za vistinata, pritoa ne zaboravaj}i go svojot identitet i imeto na svojata dr`ava.

E, tokmu tuka doa|ame i nie, Makedoncite i Makedonija vo t.n. "pregovori  so Grcija za imeto".

Se pove}e sostojbata vo koja {to e staven Makedonecot, ne samo vo Makedonija no i na Balkanot, potsetuva na sudbinata na posledniot Apa~i - Xeronimo. Neli nau~ija ne{to Makedoncite od nego ako ve}e (prisilno) ja zaboravile svojata istorija, svoeto stradawe, svoite pogromi?

Vo mediumite se spomnuvaat referendumi za imeto na dr`avata. ]e glasaat li site Makedonci ili referendumite }e se upotrebuvaat za cementirawe na "status kvo" na makedonskoto malcinstvo vo Grcija (vo delovite na Makedonija pod gr~ka kontrola).

Od site referendumi ("ad nauzeum") dodeka ne ti se sma~i vo stomakot, }e se pra{ame i dali }e treba da ima referendum i vo Grcija? Navistina  se nametnuva pra{aweto kade vo seto ova se Makedoncite i nivnite prava, }e gi ima li vo vid t.n. "me|unarodna zaednica" i niv i deka Makedonija e mati~na dr`ava na site Makedonci?

Najnovoto vme{uvawe na UE vo "pregovorite"  ja nametnuva va`nosta na geostrategijata na regionot vo koj se nao|aat Makedonija, Grcija, Balkanot i postavuva pove}e pra{awa: kolkavo vlijanie ima toa vo celata ovaa rabota okolu imeto; ukrupnuvawe na blokovite; ima li "razdru`uvawe" od Evropa i NATO i pod koi uslovi; kakva uloga igraat transportnite koridori 8 i 10 koi minuvaat niz Makedonija i Grcija ?

^ovek bi pra{al i dali i Makedonija ima pravo na svoe JAS i svoe "NE, blagodaram"? 

Mo`e da se potsetime i na ASNOM i na neostvarenata  Balkanska Federacija od koja {to namesto zaedni~ka blagosostojba na site na Balkanot, se ~ini i po~na golgotata na Makedocite i Balkanot vo celost. Kako po~na, koj im go "namesti" toa na Makedoncite; pred se zo{to?

Ova se temi {to bile "tabu", no denes mora da se otvorat i bez perde da se zboruva za vistinata. Potrebna e analiza i masovna efikasna akcija so koja edna{ za sekoga{ }e mu se stavi kraj na etni~koto ~istewe, genocidot i pogromite {to go zagor~uvaat `ivotot ne samo na Makedoncite na Balkanot, no i na site drugi koi se stradalnici vo zaedni~kata siroma{tija i golgota.

So cel da dadam svoj pridones kon re{avawe i popravawe na gorespomnanite sostojbi za da mo`eme kone~no da po~neme da go `iveeme `ivotot kako {to vpro~em posle se i zaslu`uvame, vo prodol`enie las }e izlo`am nekoi od moite pogledi i soznanija vo vrska so ova pra{awe.

Vo ovaa prilika nema da analiziram koj e Nimic, kako i zo{to tokmu toj stana "pregovara~" i t.n., no }e pra{am {to saka da postigne medijatorot Metju Nimic vo pregovorite pome|u Republika Makedonija i Republika Grcija, pregovori {to se vodat pod pokrovitelstvo na OON.

[to e porakata od onie koi {to go ispratile da go ispora~a predlogot za promena na imeto na Republika Makedonija vo "Severna Makedonija"?

Za da se dojde do odgovorot na toa pra{awe prvo mora da se vidi {to e vo predlogot vo polza na Grcija pa duri toga{ da vidime zo{to i kako e dojdeno do vakviot predlog, a se rabira i dali istiot bi bil prifatliv za Makedonija; a i ako e taka zo{to i pod kakvi uslovi i okolnosti.

Vo interes na nau~niot pristap, (a i pou~eni od porane{nite iskustva od postara, no i od ponova istorija) ako pretpostavime deka Nimic raboti vo interes na Grcija ( barem da im pomogne da ne zagubat se'), toga{ "Severna Makedonija", spored analogijata na podelbite Severna-Ju`na Koreja, Severen-Ju`en Vietnam, kade i vo dvata slu~ai "Severot" e "levo ili komunisti~ki" nastroen, a "Jugot e desno ili kapitalisti~ki" orientiran... dali spored taa sli~nost nam ni se nametnuva deka sme "Severni" odnosno "Levo" orientirani?
Sega tuka malku mo`e da se polemizira kako na toa gledaat i }e gledaat Srbite, koi pak od svoja strana ovoj del od Makedonija (Republika Makedonija) go vikaat "Ju`na Srbija", a i dali so samoto toa tie za sebe i ne si rezerviraat i ime "Severna (Levo orientirana) Srbija"?

]e glasaat li site Makedonci na takov referendum ili povtorno }e bidat ignorirani vo interes na procenti i matematiki? ]e ima li "elektoratni glasovi" za Makedoncite od Dijasporata? ]e ima li pred toa reaen popis na naselenieto ili pak }e se povtoruvaat igrite od 2001?

Imenuvaweto na na{ata Republika kako "Severna Makedonija" bi zna~elo deka Makedoncite koi ostanale da `iveat vo Republika Makedonija (vo delot od Makedonija {to so podelbata vo 1913 i e daden na Srbija,(ili pak spored predlogot "Severna Makedonija") ve}e se izjasnile za dr`avnost na svojata teritorija, a ostanuva za toa se u{te da se izjasnat onie koi {to ostanale da `iveat vo okupiranite delovi na Makedonija (za koi {to pak se nametnuva se razbira i imeto "Ju`na Makedonija"-za onoj del {to e pod kontrola na Grcija).

Za toj del od Makedonija pak Grcite se ~ini se cvrsto uvereni deka etni~ki go is~istile do toj stepen, taka {to posle genocidot edvam li nekoj }e se "osmeli da se izjasni kako Makedonec", osobeno koga sekoj od niv znae deka vo EU nema pravda, deka vo NATO ne se po~ituvaat pravata na malcinstvata (da gi spomneme Bugarija, Grcija, Albanija kolku samo za primer) taka {to nikoj nema da gi za{titi vo dadena situacija na novo etni~ko ~istewe (sve`i im se i slikite od Republika Makedonija koga dojdenci od Kosovo (no i doma{ni fa{isti~ki nastroeni makedonski Albanci) pravea etni~ko ~istewe i zlostori duri i vo samata Republika Makedonija i ete pominaa nekazneto, a namesto toa se ~ini uspeaja da sozdadat u{te edna albanska dr`ava na Balkanot- Kosovo!? Zna~i toa e realnosta vo odnos na t.n."me|unaroden faktor" i selektivnata za{titata na malcinstvata. Zatoa li na Makedoncite od Grcija od "evropskite prijateli" im be{e sugerirano da go pravat toa {to go pravea Albancite vo od Kosovo i Makedonija, za potoa navodno da bi dobile pomo{, i toa vo vreme na Olipijadata vo Atina!? Vo sprotivno Makedoncite bi bile sami vo novosozdadenata sostojba? Kakva stapica be{e toa a? Za sre}a Makedoncite, kako vo Republika Makedonija taka i niz Dijasporata, imaat lideri koi mo`ea da gi pro~itaat takvite stapici i za svoite prava prodol`ija da se borat kako {to im prilega- na demokratski i civiliziran na~in, a ne so terorizam.

Spored pogornoto, istoto zna~i e rezervirano i za Makedoncite koi {to `iveat vo delovite na Makedonija {to se pod kontrola na Bugarija, a kako {to mo`e da se vidi do sega ni{to razli~no ne e nitu so Makedoncite koi {to `iveat i vo Kosovo Metohija ( pa duri i vo "potesna Srbija).

No da ne zaboravame deka tokmu begalci od delovite na Makedonija pod gr~ka kontrola sega `iveat i vo Republika Makedonija od kade {to "si go baraat svoeto", a i od drugite okupirani delovi na Makedonija (kako seni{tata od minatoto ~ii {to koski se izvadeni od nivnite grobovi, pra{awe ubavo dopreno vo filmot "Senki" od Mil~o Man~evski). Nivniot duh e `iv, toj nikoga{ ne umira.

Zna~i od aspekt na "zagovorot za cementirawe na sostojbata" vo koj {to ucesnici se site onie koi dr`at delovi od Makedonija,predlogot "Severna Makedonija" }e im pogoduva na site niv.
EU i NATO pak vo toj slu~aj ne moraat da se obremenuvaat so pla}awe na od{teti za dosega{nite pogromi i t.n.

Zgora na toa }e i dade na "gr~kata strana" argument deka i taa ima pravo da re{ava (i toa od neramnopravna pozicija se razbira) pa i da stane pregovara~ka strana okolu pra{aweto za "obedinuvaweto na "Severna i Ju`na Makedonija" ( da ne ja zaboravime nitu "Isto~na"-Pirinska Makedonija), so {to tie, Grcite ("gr~kata strana") ne samo {to }e go presko~i pra{aweto za genocidot i etni~koto ~istewe vrz Makedocnite na teritorijata od Makedonija {to od 1913 godina (a i sega) Grcija ja vladee so drakonski, necivilizirani, neevropski i ne-NATO principi, ami i da se izvle~e lesno preku nekakov kompromis vo izmisleniot "spor" okolu imeto za me|unarodna upotreba na Republika Makedonija.

Stavaweto pak na toa pra{awe(za imeto) na referendum vo Republika Makedonija, }e mo`e da ja stavi i Grcija vo pozicija i taa vo svojata dr`ava da pravi referendum ( a kako bi reagirale na sevo ova ako gi pra{ame Srbite - zatoa {to i tie imaa svoj referendum za Kosovo, a i Kosovo ima{e svoj referendum odvoeno od potesna Srbija)a pritoa na t.n. "me|unaroden faktor" toa se ~ini ni{to ne mu zna~e{e.

Se razbira deka vo Grcija op{to zemeno Makedoncite denes mo`ebi i pretstavuvaat malcinstvo vo odnos na mnozinstvoto Grci( iako se u{te negirano i ne priznato od Grcija), no ne se malcinstvo i vo svoite sredini, na "svoja teritorija". Drugo pra{awe e kako Grcija vo 1913 od toga{nite 2,5 milioni `iteli preku no} stana 4,5 milioni (posle anektiraweto na 51% od Makedonija) a denes e 11 milioni ( nasporoti Republika Makedonija koja od toga{ni 1,5 milioni "dadeni" na Srbija se u{te se "vrti" okolu istata brojka Makedonci ne spomnuvaj}i gi Makedoncite vo sosedinte dr`avi na Balkanot, a nitu svoite dr`avjani niz Dijasporata, a onie 2 milioni Makedonci od 1913 vo Grcija kako da is~eznale)?

Kako e toa mo`no, po koja matematika i prirast na naselenie, ili pak ima tuka i ne{to {o nikoj ne go ka`uva? Sega e vreme na vistinata, vreme za soo~uvawe so nea i nejzino prifaawe od strana na site "faktori" {to i kumuvaa na podelbata na Makedonija vo 1913".

Za razlika od toga{, denes vo svetskata, Evropskata i Balkanskata politika ima prisuten u{te eden va`en faktor, a toa e Amerika (SAD). Toa mnogumina, se ~ini go zaboravaat, osobeno onie koi vo 1913 ja delele Makedonija, ~lenki na EU, a se razbira i Grcija i drugite sosedi na Makedonija. Site tie zaboravaat i deka tokmu na SAD im dol`at najmnogu za svojot dene{en status i blagosostojba.

Zaradi mnogu ne{to spomnato pogore, Makedoncite vo Grcija na takov referendum nema da mo`at da pobedat so svoite barawa za individualni i malcinski prava kako i pravo za obedinuvawe so "Severna Makedonija", a onie Makedonci pak {to se zate~eni (proterani i nepriznaeni) nadvor od "Grcija"(~itaj - i od okupiranite delovi na Makedonija) so ni{to nema da mo`at da vlijaat vrz toj pred proces, {to bi bil pred se od polza za Grcija. Principot na t.n. "nemenuvawe granici" e ve}e prekr{en vo Jugoslavija i vo Kosovo na primer!

So koe pravo tokmu nim, na Makedoncite im se nametnuvaat nevozmo`ni uslovi, kako vpro~em {to e opi{ano i vo me|unarodnoto pravo kako - nevozmo`ni uslovi!

Dali pregovara~ite vo t.n. konflikt okolu imeto so Grcija nekoga{ slu{nale za takov termin? Zo{to ne ja slu{navme nivnata reakcija?
So seto toa Grcija ("gr~kata strana") defakto go stornira me|unarodnoto pravo (toa ve}e stana praksa i kaj site drugi na me|unarodnata scena), a samo }e gi cementira okupiranite teritorii i ima namera kone~no da gi bri{e Makedoncite od Grcija, "za vek i vekov"!

Ako ~ovek se vrati nazad preku ideite i realizacijata na Jugoslovenskata federacija, pa se do idejata za nerealiziranata Balkanska Konfederacija, jasno }e vidi deka na Balkanot narodite sepak pove}e se razbirale i me|usebno sorabotuvale, bile zaedni~ki pazar...stanuvale ako sakate duri i svatovi, zna~i bile pove}e bliski odo{to se sprotivstavuvale edni na drugi. Taka i idejata za nivniot zaedni~ki `ivot na Balkanot mo`e samo da bide za pozdravuvawe.

Od druga strana Republika Makedonija, koja {to spored Ustavot e mati~na dr`ava na site Makedonci ( kako {to e Izrael za Evreite na primer, Grcija za Grcite, Albanija za Albancite, Srbija za Srbite i t.n.) i ima zada~a da se gri`i za site Makedonci kade i da se vo svetot, pretstavuva zakana za "okupatorite na okupiranite teritorii" koi pod dadeni uslovi ne samo Grcija, ami i drugite okupatori mo`at da gi izgubat.

Takov proces pred 1990 vo Jugoslavija se grani~e{e so nau~na fantastika, no so pomo{ na "me|unarodniot faktor" (i NATO) se slu~i re~isi preku no}. Da ne zboruvame za drugi presedani kako {to se obedinuvaweto na Germanija, albanskoto pra{awe kako i site ve{ta~ki intervencii vo interes na Albancite na Balkanot...

Pa {to e toa, (da gi pra{am site ~itateli na ovie redovi) {to bi mo`elo da ja spre~i istata taa me|unarodna zaednica (~itaj Zapad, a mo`e i Istok) predvodena od SAD, (ili "Rusija et.all." se razbira osobeno ako toa e vo niven interes) takviot proces ne samo da go ovozmo`at, ami i da go sprovedat so sesrdna poddr{ka i pomo{, kako preku OON, Sovetot za Bezbednost, taka i vo Generalnoto Sobranie na OON; no i individualno, bilateralno i multilateralno. Primeri ima mnogu (Kipar, Kosovo i t.n.)

Faktot deka geostrategijata i me|unarodnite geostrate{ki igri vo koi ne samo Balkanot, ami i Makedonija (kako Republika Makedonija taka i "celata" Makedonija) imaat centralno strate{ko mesto vo idnite planovi na transportnite koridori 8 i 10. Da ne gi ispu{time od vid i re~isi site voeni instalacii na NATO vo Republika Grcija koi {to se nao|aat vsu{nost na teritorija na Makedonija okupirana od strana na Grcija vo 1913, a za koi SAD na Grcija i' pla}aat visok naem!

Od mnogu kratkata opservacija pogore se gleda deka nikakva promena na imeto Republika Makedonija ne e vo interes na Makedonija, a osobeno ne vo "Severna Makedonija" bez pritoa da se ima kontrola na site nepoznati delovi od ravenkata ( a na koi {to Makedonija zasega o~igledno nema kontrola.

No Makedonija sepak ima kontrola vrz svoeto pravo na USTAVNO ime a toa e Republika Makedonija, zaedno so site drugi prava i pretenzii {to se odnesuvaat i se vo interes na Makedonija i Makedoncite vklu~ivajki ja tuka i sudbinata na Makedoncite vo okupiranite delovi na Makedonija.

Da go stavime nastrana za Makedonija i Makedocnite poni`uva~koto povedenie na site onie koi {to se obiduvaat da i nametnat na Republika Makedonija apsurdna promena na nejzinoto ustavno ime, bez presedan vo ponovata svetska istorija.

Vo celata ovaa situacija okolu nametnatata raspravija i t.n. "pregovori okolu imeto" se nametnuva pra{aweto zo{to i so koj avtoritet EU navodno }e pregovarala vo OON so Grcija, ako kako {to se veli vo mediumite "...Makedonija bidela mrzeliva i ne najde prifatlivo re{enie za sporot {to Grcija go ima so Makedonija okolu imeto".

Duri i koga bi mo`ela EU da pregovara vo OON kako stranka, toa }e napravi u{te eden presedan naru{uvaj}i go integritetot na OON, no so toa i drugi sli~ni "sojuzi" kako NATO, "NATO na Istokot", OPEK i t.n. i t.n., a pra{aweto mo`e i da go pro{irime so u{te edno podpra{awe a toa e: na koja strana }e pregovara EU koga Grcija e edna od nejzinite ~lenki. I ne samo toa, ami ~lenka koja {to ne gi po~ituva osnovnite na~ela na EU; da pra{ame i kako toa EU }e pregovara koga tokmu nejzini ~lenki se pri~ina za delbata na Makedonija 1913 i go premol~uvaat ve}e 100 godini genocidot i etni~ko ~istewe na Makedoncite i drugoto ne gr~ko naselenie vo delovite na Makedonija pod gr~ka kontrola?

Dali EU smeta deka pro{iruvaweto na EU so novi zemji ~lenki ednostavno mo`e da pretstavuva i {irewe na "imperijata i nejzino zbogatuvawe so novi dr`avi ~lenki, "novi kolonii", bez ispukan kur{um, otkako istite o~ebijno prethodno se ekonomski i moralno bankrotirani i ograbeni od {aka oligarsi i neokolonijalisti?!

Da potsetam deka Dogovorot za Asocijacija i Stabilizacija so EU ne predviduva paragrafi " za razdru`uvawe" ako na zemjite ~lenki (dali novi ili stari) ne im se dopa|a vo EU ( {to bezdrugo va`i i za Grcija).

Namesto pra{aweto dali Makedonija }e dobie pokana za ~lenstvo vo EU i NATO, nie treba da postavime drugo pra{awe: dali i pod koi okolnosti Grcija mo`e da se razdru`i od EU i NATO?

Se razbira deka Grcija e golem dol`nik kako na EU taka i na NATO, zatoa {to se {to ima Grcija ( osven toa {to i e daruvano od Boga) vsu{nost (a tuka spa|a i 51% od Makedonija, site voeni bazi na NATO, site beneficii {to gi dobivala i gi dobiva) go ima po voljata i so blagoslovot na tie dva subjekti.

Da, dojdeno e vreme koga otvoreno treba da se progovori, ne samo za Makedonija i Makedoncite, ami i za Grcija, za genocidot vrz Makedoncite, za nejzinite teroristi~ki organizacii, za zloupotrebata od strana na Grcija na nejzinoto ~lenstvo vo EU i NATO, za novite provokacii i zakani za mirot vo regionot {to gi sozdavaat subjekti od Grcija, a za koi Grcija se obiduva vinata da ja prefrli vrz Makedoncite i vrz Republika Makedonija.

^ovek mo`e da veruva deka me|unarodnata javnost, a se razbira i EU zaedno so site svoi ~lenki, vo interes na mirot i blagosostojbata ne samo na Balkanot ami i vo svetot, nema da bidat povtorno zala`ani i deka denes vo vreme na Internetot i informati~kata tehnoogija koga e polesno od koga i da e vo istorijta da se dojde do faktite i do vistinata, jasno }e i pogledne na vistinata vo o~i, deka }e zastanat na stranata na pravdata i }e gi za{titat univerzalnite principi zapi{ani i vo povelbata na Obedinetite Nacii.

Posle se, za edna Grcija bi bilo logi~no da saka duri i da se odvoi od EU i NATO (zaedno so svojot del od Kipar), osobeno denes, odkako od turska provincija od nea napravija dr`ava {to kontrolira zna~itelen del od raspolo`ivata svetska pomorska trgovska flota 16,5- 17%. (od koi {to pak samo 30% plovat pod gr~ko zname {to }e re~e vo biznisot i i koga imaat ekonomskite interesi Grcite poka`uvaat deka znaat da napravat pravat balans.

Dali e toa su~ajno? Osobeno vo vreme koga tokmu transportot se ~ini kako i vo vremeto na raniot kolonijalizam koga gi kontroliral rabotite, sega vo neokolonijalizmot povtorno stanuva glaven adut? Se razbira da ne gi zaboravame koridorite 8 i 10 koi samo mo`at da dodadat na strate{kata va`nost na Makedonija ( i Grcija) vo toj pogled (i vo pogled na Evro-Aziskiot most). Sevo ova mora da se ima vo predvid zaedno so pro{iruvaweto na Panamskiot kanal, {to treba da bide gotov do 2014 godina, do koga procesite okolu transportnite koridori na Balkanot kako i Evro-Aziskiot most bi trebalo da se pod kontrola na neokolonijalistite i "nivni lu|e".

Tret faktor (no ne od EU i NATO mo`e da e `ivo zainteresiran za Grcija. Ima podatoci za toa deka i samite Grci ve}e od 1980-tite ( a i pred toa) se obiduvale da napravat promena vo svojot politi~ki izbor, no ne e jasno kako i pod kakvi okolnosti takvo ne{to bi mo`elo i da se realizira. Ne e jasno i kakvi bi bile posledicite od takvoto ( ako sakate i nasilno) odvojuvawe od EU i NATO. Neli se nao|a denes EU ( a i NATO za taa smetka) na ispit da ja disciplinira svojata ~lenka, dali toa mo`e da po~ne i ne{to pogolemo, duri i vistinski Argamedon?

Ne treba nitu da se pra{uva dali takvo ne{to mo`e da pretstavuva i nova destabilizacija ne samo na Zapaden Balkan, tuku i na celata EU, so nesogledlivi posledici za mirot i blagosostojbata na celata Evropa pa i po{iroko? Mo`e samo da se pretpostavuva kako toa bi se odrazilo na t.n. "{ok kapitalizam" vo regionot, proces {to najlesno mo`e da bide razbran ako go opi{eme kako zbogatuvawe za smetka na nesre}ata na drugite, a kaj nas omrazeno "voeno bogatewe" od koe {to denes se sozdade duri cel op{testven sloj-klasa, ne samo vo Makedonija, ami i po dr`avite niz celiot Balkan. Ovoj op{testven sloj e direktno zavisen od {okvite na op{testvoto i zatoa namesto da se bori pritiv takvite destabilizira~ki faktori-toj gi pomaga takvite nastani i ~ii{to interesi se neposredno povrzani so biznisi vo koi kontrolata ja imaat tokmu neokolonijalni prvenci.

Vo sekoj slu~aj, sekoe re{enie na naras~istenite pra{awa pome|u Republika Makedonija i Grcija, re{enie koe {to nema da bide pravedno, a so toa i trajno pa samo }e ja zgolemi neizvesnosta, }e ja prodol`i nestabilnosta vo regionot vo nedogled.

I vo ovaa prilika mo`e samo da povtoram edna dolga re~enica vo koja e preto~en re~isi celiot matrijal : " Grcija i Grcite ne se vo sostojba da postavuvaat uslovi, tie treba da priznaat vina za genocid i etni~ko ~istewe, da molat za pro~ka od o{tetenite, da im ja platat {tetata, da im gi priznaat pravata na Makedoncite koi {to bile proterani od Grcija, da ja otvorat granicata pome|u Republika Makedonija i Republika Grcija i za imeto da ne zboruvaat- zatoa {to e se toa Makedonija".

Makedonija kako dobar sosed treba da go prifati izvinuvaweto i da i prosti na Grcija; platenata {teta da ja prifati kako gest na dobra volja, a dvete sosedni zemji da razvijat vzaemni dobrososedski odnosi so otvoreni granici i bez delbi, primer za so`ivot na Balkanot vo dvaeset i priviot vek vo kolepkata na civilizacijata.

Neokolonijalistite od Brisel (EU kako nova kolonijalna sila) gleda da osvoi {to pobrzo novi teritorii. Ne mo`e na Makedonija da i dr`i EU predavawa za dobro odnesuvawe, a ne mo`e nitu NATO. Zo{to?

Pa mnogu ednostavno zatoa {to site pravila na odnesuvawe tie samite (osobeno nivnite najspomnuvani zemji ~lenki vo t.n. pregovori okolu sporot za imeto na Republika Makedonija) gi naru{uvaat sekojdnevno, pravat novi pravila kako {to im odgovara samo na niv i na nivnite interesi, ja definiraat pravdata spored svoja merka, definiraat terorizam a samo selektivno se pridr`uvaat do definicijata koga toa samo nim im odgovara, a istovremeno baraat od Makedonija tie pravila da gi po~ituva za da bi ja primele vo nivnoto dru{tvo.

Na site koi gi sledat rabotite im e jasno se. Mo`e da se raboti za ne{to drugo sega- se obiduva li EU da ja spre~uva Makedonija vo razvivawe na alternativni politi~ki opcii vo novonastanatata sostojba, vklu~uvaj}i go povrzuvaweto so SAD vo nov status (kakov {to imaat mo`ebi Porto Riko, Izrael i t.n.) ili pak Rusija, Ukraina, Kina, Bugarija, Srbija i t.n.

Republika Makedonija, koga so ASNOM e formirana, bila zrak nade` za site Makedonci od Egej i Pirin, od Albanija i Kosovo; deka eden den }e dojde do otvorawe na granicite, do ru{ewe na"berlinskite yidovi" {to gi delat i deka kone~no na Blakanot }e zavladee dolgoro~en mir.

Idejata za Balkanska Federacija spored moe mislewe me|u drugoto e sozdadena tokmu so takva premisa deka Makedoncite }e bidat povrzuva~kiot faktor vo takvata federacija vo koja {to }e se najde sila, mudrost i doblest da se zakopaat site voeni sekiri, a qubovta me|u lu|eto da bide taa {to }e gi dr`i zaedno.

Zar ne se slu~i takvo ne{to vo Jugoslavija kako federacija na {est republiki koi {to pomalku ili pove}e `iveeja vo harmonija re~isi polovina vek?

Dali kaj Grcite ( i nivnite mentori) postoe{e strav deka Balkanskata Federacija mo`e da sozdade takov entitet {to bi bil premnogu jak za da mo`e da bide kontroliran odnadvor, a za da se rasturi pak ( ako bi bil neposlu{en) bi bilo premnogu skapo, ili duri i nevozmo`no ako EU samata bi se obidela da go stori toa. Zar ne go doka`uva toa slu~ajot na Jugoslavija i toa bez Balkanskata Federacija)?

Se ~ini sozdavaweto na Organizacijata na Nevrzanite zemji be{e posledniot alarm za neokolonijalistite i nivnite oligarsi, da se zastane na pat na procesot na osloboduvawe na koloniite pred da stanat premnogu jaki kako organizacija, a nasporti toa da po~ne procesot na neokolonijalizam na koj {to sme svedoci denes.

Od ovoj aspekt jas i ja gledam Grcija i nejzinite obidi da se zamol~i se' i sekoj {to ja otvara temata na genocidot na Makedoncite od Belomorska Makedonija, do stepen koga duri i najgolemite aktivisti na Makedoncite od Grcija vo javni intervjua da povikuvaat na ubla`uvawe na re~nikot i neupotrebata na zborot genocid za da se opi{e pogromot na Makedoncite vo Grcija, a namesto toa da se veli "nehuman odnos" kon Makedoncite (ili "neciviliziran" odnos!?).

Analizite mora da odat dlaboko. Sega e vreme, ne za re{avawe na sporot za imeto, ami za otvorawe na site nere{eni i otvoreni pra{awa pome|u Grcija i Makedonija, me|u koi {to spa|a i okupacijata na Makedonija, genocidot na Makedoncite vo okupiranite delovi, etni~koto ~istewe i t.n. vra}awe na imotite, kompenzacija za {tetata {to ja pretrpele Makedoncite od strana na Grcite i t.n. Pra{aweto okolu imeto za Grcija e obid da se svrti vnimanieto na druga strana,a da go odvle~e vnimanieto od stranata na gorespomnatoto.

I ne samo toa, da se otvori i pra{aweto na genocidot i etni~koto ~istewe vrz Makedoncite vo site delovi pa i vo samata Republika Makedonija, proces {to nekazneto i premol~eno prodol`uva do dene{en den, izmenuvaj}i ja demografskata karta na Republikata do stepen na genocid {to neizbe`no podsetuva na onoj neprekinat proces do dene{en den vo delovite od Makedonija se u{te pod kontrola na Grcija.

Neprifatlivo e da se pregovara za promena imeto na Republika Makedonija, neprifatlivo e da se mol~i pred faktot deka vo samata Republika Makedonija Makedonci se u{te ne se vrateni vo svoite domovi od koi {to se nasilno etni~ki is~isteni. Neprifatlivo e ( vo odsustvo na vojna, voena sostojba ili vonredna sostojba, dr`avata da nema kontrola na sekoja peda od svojata teritorija.

Neprifatlivo e da se tolerira etni~ko ~istewe i genocid, bri{ewe na toponimi...proces {to bezsramno i nekazneto odi duri i do tamu duri i po svojata smrt Makedoncite da ne mo`at nitu da bidat pogrebuvani vo svoite mati~ni grobi{ta! Se toa pred o~ite, kako na "nabquduva~ite" taka i pred celata me|unarodna javnost.

Vo vreme koga Virxinija Bojton Robinson, desnata raka na Martin Luter King Junior go slave{e 90 rodenden (2001) zaedno so drugi Makedonci, kako makedonska delegacija od Makedonija i od Dijasporata prisustvuvav na [ileroviot Institut vo Va{ington, pred 1500 prisutni i i go ~estitavme rodendenot so nade` za popravedna idnina vo svetot, a denes pak v 2008 koga ju`noafrikanskiot voda~ Nelson Mandela go slavi svojot 90-ti rodenden, so veli~enstven koncert od svetski muzi~ki yvezdi, so prisustvo na svetski politi~ari vo London, vo vreme koga Senatot na SAD go trga Mandela od listata na teroristi; samo mo`eme da se nadevame deka se nao|ame vo sega{nost vo koja vistinata slobodno se govori, deka nema mesto za licemerieto, zatoa {to vistinata e ista kako za Nelson Mandela,kako za Virxinija Bojton Robinson, kako za Martin Luter King Junior taka isto i za site drugi lu|e pa i za nas Makedoncite.

Neprifatlivo e da se tolerira etni~ko ~istewe i genocid, bri{ewe na toponimi... proces {to bezsramno i nekazneto odi i do tamu duri i po svojata smrt Makedoncite da ne mo`at nitu da bidat pogrebuvani vo svoite mati~ni grobi{ta! (Duri i vo delovi od Republika Makedonija! kade Makedoncite se `rtva na demografska invazija od doselenici Albanci od Kosovo i Albanija, no isto taka i vo delovi se u{te pod kontrola na Grcija.) U{te edna{ da povtorime, se toa se slu~uva pred o~ite na t.n. me|unarodna javnost pred o~ite na "nabquduva~i" i t.n. me|unarodna zaednica. Vreme e na seto toa edna{ zasekoga{ da mu stavime kraj.

Samo preku sodr`insko i iscrpno sogleduvawe i analiza na site ovie pra{awa mo`e da se po~ne so procesot na re{avawe na nekoi od ovie problemi, no za celosno re{avawe na site problemi }e bide potrebno da se soo~ime so vistinata, no kako {to veli Tomas Bekon i da i' slu`ime na vistinata kako na }erka na vremeto a ne na avtoritetite.